EU ministri, pristojni za okolje in podnebje, so sprejeli sklepe Sveta, ki predstavljajo pogajalska izhodišča Evropske unije (EU) in držav članic za 29. zasedanje Okvirne konvencije Združenih narodov o spremembi podnebja (UNFCCC) novembra letos v Bakuju. Ministri so izrazili zaskrbljenost ob zadnjih in čedalje pogostejših ekstremnih vremenskih pojavih ter opozorili, da je pri načrtovanju ukrepov potrebno upoštevati  znanost. Poudarili so pomembnost krepitve podnebnega ukrepanja na globalni ravni, kar je mogoče doseči le z učinkovitim mednarodnim sodelovanjem, temelječim na močnem multilateralnem pristopu.

Ministri so med drugim izpostavili, da je skladno z ugotovitvami Medvladnega odbora za podnebne spremembe (angleško International panel for climate change - IPCC), potrebno korenito zmanjšanje emisij toplogrednih plinov (TGP) v tem kritičnem desetletju ter doseči vrh emisij najkasneje do leta 2025. Ministri so zato pozdravili letos objavljeno Sporočilo EK s priporočili za nov podnebni cilj za leto 2040. S tem bi podali pomemben signal na globalni ravni in sledili cilju omejevanja segrevanja ozračja na 1,5 stopinje Celzija. »Naslednji EU nacionalno določeni prispevek (NDC) naslednje leto bo zato pomembno sporočilo EU in DČ za dvig ambicij tudi ostalih pogajalskih partnerjev,« je poudaril minister Kumer.

Glede doseganja podnebne nevtralnosti najkasneje do leta 2050 so ministri pozvali k prehodu od fosilnih goriv v energetskih sistemih in potrojitvi obnovljivih virov energije ter jedrskih kapacitet na globalni ravni. Pozvali so tudi k odpravi tistih subvencij za fosilna goriva, ki ne prispevajo k odpravi energetske revščine in pravičnemu prehodu.

Ponovno so potrdili zavezo EU h krepitvi mobilizacije mednarodnih podnebnih financ. EU je namreč največja svetovna vplačnica razvojne pomoči in največ prispeva k doseganju ciljev na področju podnebnih financ. Minister Bojan Kumer je ob tem poudaril, da je treba na COP29 dogovoriti nov finančni cilj po letu 2025, hkrati pa mora COP29 doseči tudi čim večji napredek na področju blaženja oz. zniževanja emisij ter doseganje napredka pri krepitvi prilagajanja na podnebne spremembe. »Podnebno financiranje mora biti mobilizirano iz vseh virov, tako javnih kot zasebnih ter nacionalnih in mednarodnih. Uporabiti moramo tudi nove in inovativne vire financiranja,« je izpostavil minister.

V popoldanskem delu so ministri razpravljali o pripravah na 5. medvladni pogajalski odbor za prenehanje onesnaževanja s plastiko (INC 5), ki bo konec novembra zasedal v Busanu v Južni Koreji. Kljub nekaterim prizadevanjem za zmanjševanje uporabe plastike trend rasti proizvodnje strmo narašča. Trenutno na svetu vsako leto proizvedemo okoli 350 milijonov ton plastičnih odpadkov in če se bo ta trend nadaljeval, se bo po projekcijah OECD količina plastičnih odpadkov do leta 2060 potrojila, zato potrebujemo pravno zavezujoč globalni dogovor o prenehanju onesnaževanja s plastiko skladno s sprejeto Resolucijo 5/14 Skupščine ZN za okolje. Kot je poudaril minister Kumer, bo uspeh pri odpravljanju onesnaževanja s plastiko odvisen od ambicioznosti sporazuma, ki mora obravnavati celoten življenjski cikel plastike ter vključevati ukrepe tako na nacionalni kot  globalni ravni. Ker je časa za zajezitev problema premalo le okvirni sporazum na prostovoljni ravni ne bo dovolj, vključevati pa mora sheme razširjene odgovornosti proizvajalca, merila za krožnost izdelkov in za opredelitev zaskrbljujočih kemikalij, ter obravnave problematičnih in nepotrebnih plastičnih izdelkov. Usklajen pristop na globalni ravni je ključen tudi za zagotavljanje enakih konkurenčnih pogojev podjetjem, da načrtujejo svoje stroške, razvijajo alternativne poslovne modele in podpirajo inovacije v pravi smeri.

Ministri za energijo so danes na podlagi Draghijevega poročila o Prihodnost evropske konkurenčnosti razpravljali o prispevku energetskega sektorja h konkurenčnosti EU. Slovenija omenjena priporočila na področju energije pozdravlja. Minister Kumer je izpostavil, da ga veseli, da so bile energetske politike, zlasti pa obnovljivi viri energije, v poročilu obravnavani prednostno. »Priporočila za krepitev čezmejnih elektroenergetskih in plinskih povezav so ključna, saj bodo te povezave na eni strani zagotavljale zanesljivost oskrbe z energijo, na drugi pa omogočale integracijo evropskega energetskega trga,« je med drugim dodal minister. Vse to bo terjalo znatne investicije, zato moramo odločno ukrepati v smeri sproščanja investicijskega potenciala EU, zlasti zasebnih investicij.

Ministri so naslovili tudi problematiko nenavadno visokih cen električne energije v jugovzhodni Evropi v poletnih mesecih. V razpravi so države izpostavile več dejavnikov, ki so vplivali na cenovna nihanja, med drugih izjemno dolg vročinski val, nezadostno sistemsko fleksibilnosti in prezasedene čezmejne prenosne zmogljivosti. Slovenija ocenjuje, da moramo pri ukrepanju dobro razumeti preplet vseh teh dejavnikov, zato kar potrebne nadaljnje analize. Slovenija podpira pozive k boljšemu regijskemu upravljanju in načrtovanju, pa tudi povečane investicije v interkonektorje. Vse to bo vodilo do boljše povezanosti in torej večje zanesljivosti oskrbe ter boljšega delovanja trga.

Ministri so se dotaknili tudi zanesljivosti oskrbe EU z energijo ter pripravljenostjo na prihajajočo zimo. Minister Kumer je ob tej priložnosti poudaril: »Slovenija je uspešno diverzificirala večino svoje oskrbe z zemeljskim plinom. Naš največji dobavitelj je v preteklem obdobju sklenil večletni pogodbi z državnimi podjetji iz Alžirije in Azerbajdžana, zato težav pri oskrbi s plinom v prihajajoči kurilni sezoni ne pričakujemo.«

Francija je v posebni točki Evropsko komisijo pozvala, naj prihodnje avkcije Evropske banke za vodik odpre za vse vrste nizkoogljičnega vodika. Slovenija je poziv podprla, saj menimo, da moramo trg vodika razvijati na tehnološko nevtralen način. Opozorili smo še na potrebo po spremembi kriterijev na način, da bi do avkcij lažje dostopali tudi slovenski investitorji.

Ob robu zasedanja se je minister Kumer udeležil tudi sestanka držav jedrskega zavezništva, ki je sprejela skupno izjavo glede pomena jedrske energije v novem zakonodajnem ciklu EU.