Namen svetovnega dneva oživljanja je ozaveščati javnost o srčnem zastoju ter pomenu hitrega in pravilnega ukrepanja, ki lahko odloča o življenju. Oživljanje lahko v nekaterih primerih celo več kot podvoji možnosti za preživetje. V Sloveniji je nameščenih že več kot tri tisoč avtomatskih zunanjih defibrilatorjev (AED naprav), kar je pomemben korak k boljši dostopnosti in hitrejšemu odzivu v primeru nenadnega srčnega zastoja. Vendar zgolj postavitev AED naprav ni dovolj – ljudje morajo biti ustrezno izobraženi in usposobljeni za njihovo uporabo, zlasti na oddaljenih in težje dostopnih območjih, kjer je dostopni čas služb nujne medicinske pomoči (NMP) daljši.

Ključno vlogo pri izboljšanju možnosti preživetja oseb s srčnim zastojem ima sistema prvih posredovalcev. To so posamezniki, ki običajno nimajo zdravstvene izobrazbe, imajo pa opravljen tečaj za prve posredovalce in se lahko hitro odzovejo na poziv dispečerske službe zdravstva. Njihov osnovni namen je izvajanje ukrepov za ohranitev življenja še pred prihodom ekip NMP. Prvi posredovalci so prostovoljci, usposobljeni za nudenje pomoči pri nekaterih življenje ogrožajočih stanjih, kot so nenadni srčni zastoj, možganska kap, tujek v zgornjih dihalih, močna zunanja krvavitev ter uporaba AED naprave. Ti ukrepi so ključni za reševanje življenj in lahko bistveno povečajo možnosti preživetja. Za ohranjanje visoke ravni usposobljenosti se morajo prvi posredovalci vsaj enkrat letno udeležiti obnovitvenega tečaja, kar zagotavlja njihovo pripravljenost in poznavanje najnovejših smernic. Takšna stalna izobraževanja so pomembna za njihovo suvereno delovanje ob aktivaciji.

Ključna prednost sistema prvih posredovalcev je njihova bližina krajem dogodkov oziroma bolnikom. Pomembno je, da so prvi posredovalci čim hitreje na kraju dogodka, zlasti v manjših naseljih in ruralnih območjih, kjer so časi prihoda služb NMP daljši. S tem konceptom 'sosed pomaga sosedu' je mogoče rešiti mnoga življenja, saj hitrejša intervencija poveča možnosti za uspešno oživljanje pred prihodom reševalnih ekip.

Eden izmed ciljev ministrstva za zdravje je zato krepitev mreže ter razvoj učinkovitega sistema prvih posredovalcev. Trenutno potekajo intenzivna prizadevanja za vzpostavitev modela prvih posredovalcev v sistemu nujne medicinske pomoči. Na podlagi analize trenutnih potreb se prepoznavajo regije, kjer sistem še ni vzpostavljen, da bi tem območjem lahko namenili večjo pozornost in zagotovili ustrezno usposabljanje. Pomembno je tudi sodelovanje lokalnih skupnosti in njihova pripravljenost za širitev sistema na območja, kjer je to najbolj potrebno.

Za zagotovitev enotne in visoke ravni usposobljenosti vseh prvih posredovalcev ministrstvo načrtuje uvedbo enotnega izobraževalnega gradiva, vzpostavitev spletne učilnice ter mobilne aplikacije za hitro aktivacijo prvih posredovalcev, ki bo s ciljno oziroma tarčno aktivacijo (tisti, ki je najbližje) omogočila bolj natančno in učinkovito odzivanje. Prav tako bo vzpostavljena evidenca vseh prvih posredovalcev za boljšo koordinacijo in spremljanje njihovega dela. Sistem bo vključeval tudi zavarovanje ter dostop do psihološke pomoči in druge oblike podpore, kar bo zagotovilo večjo varnost in podporo vsem prvim posredovalcem.

S temi ukrepi ministrstvo stremi k izboljšanju usposobljenosti laikov za pravilno in hitro ukrepanje v nekaterih nujnih stanjih. Z vzpostavitvijo enotnega sistema prvih posredovalcev po celotni državi bo Slovenija omogočila dostop do izobraževanj in usposabljanj v vseh regijah. Cilj tega je, da ljudje, ki so prisotni ob nekaterih nenadnih nujnih primerih, prepoznajo simptome, pravilno pristopijo in začnejo izvajati postopke za ohranitev življenja. S tem se bodo znatno povečale možnosti za preživetje v nekaterih kritičnih situacijah, saj bo na voljo več usposobljenih posameznikov, ki bodo lahko pravočasno pomagali.