Rezultate triletnega raziskovalnega projekta z oznako CRP 2021 V5-2135 so predstavili dr. Mojca Golobič, z Oddelka za krajinsko arhitekturo Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani, ki je projekt tudi vodila, mag. Jelka Hudoklin s podjetja Acer Novo mesto ter Žiga Kokalj z ZRC SAZU.

Med letoma 1991 in 1998 sta bili izdelani dve temeljni nalogi s področja krajine: Strategija varstva krajine s seznamom in opisom izjemnih krajin ter celovita inventarizacija krajinskih enot in vzorcev, ki je bila tudi natisnjena v 6 zvezkih (metodološki zvezek ter po en zvezek za vsako krajinsko makro-enoto: alpsko, predalpsko, panonsko, primorsko in enoto kraške krajine notranje Slovenije). Gradivo se je uporabljalo pri pripravi prostorskih aktov, presoj, strategije prostorskega razvoja in državnega prostorskega reda Slovenije ipd..

Razlogi za prenovo so bili nujni, saj so se v skoraj 30-letnem obdobju po prvem zajemu zgodile mnoge spremembe v krajini, narasla pa je tudi potreba po zagotavljanju podatkov o krajini v digitalni obliki. Naloga je vključila tudi vidik prepoznavnosti krajine, ki je bila uveljavljena s Strategijo prostorskega razvoja Slovenije (2004) ter skupaj s prepoznavnostjo naselij sodi med temeljna pravila državnega prostorskega reda v Zakonu o urejanju prostora.

V sklopu prenove inventarizacije krajine in izjemnih krajin so bile popravljene meje krajinskih enot ter začrtane oziroma digitalizirane v večji natančnosti, v merilu 1:25.000. Preverjeno je bilo stanje krajine in krajinskih vzorcev in izjemnih krajin, poenotena je bila terminologija in način opisovanja z uporabo katalogov krajinskih prvin (108), krajinskih vzorcev (31), procesov in usmeritev. Poenoten je bil obseg in način opisov z uporabo obrazcev za vnos v digitalno bazo. Povečal se je obseg opisov, saj so bili ti pripravljeni na IV. ravni krajinskih enot, to je za 237 podenot (prej na III. ravni - 67 enot). Po prenovi seznama izjemnih krajin jih ta šteje 82, pri čemer jih je bilo na novo opredeljenih 13, 22 pa je bilo zaradi neizpolnjevanja meril z njega umaknjenih. Podane so bile usmeritve za varstvo in razvoj, ki so vezane na kombinacijo vzorcev in procesov v posamezni krajinski podenoti. Prenovljena so bila merila za vrednotenje izjemnih krajin ter prepoznavnosti prvin, vzorcev in podenot.

Pripravljena je bila metoda za zajem in kartiranje krajinskih prvin (značilnosti) v izjemnih krajinah. Na podlagi identifikacije prepoznavnih prvin in vzorcev je bila pripravljena ocena prepoznavnosti podenote na nacionalni ravni. Podane so bile usmeritve za uporabo na regionalni in lokalni ravni, za pripravo sektorskih programov in načrtov upravljanja ter za presojo vplivov na okolje. Vsi podatki, vključno z 900 fotografij tvorijo digitalno bazo podatkov, ki bo dostopna strokovni in zainteresirani javnosti.

Raziskovalna skupina je po prestavitvi pojasnila tudi nekatera vprašanja, na splošno pa je bil odziv na predstavljene rezultate s strani vabljenih sofinancerjev zelo pozitiven.

V nadaljevanju bodo pripravljene dodatne predstavitve in izobraževanja ter umestitev rezultatov v prostorski informacijski sistem ministrstva, preko katerega bo dostopen lokalnim skupnostim, prostorskim načrtovalcem, sektorjem in drugim deležnikom. Lokalne skupnosti in drugi uporabniki bodo gradivo lahko uporabljali kot strokovno podlago za pripravo občinskih prostorskih dokumentov, sektorskih dokumentov, upravljalskih načrtov, lahko pa bodo na podlagi metode dela na svojem območju določile lokalno prepoznavne ali izjemne krajine, ki oblikujejo lokalno prostorsko identiteto.