Skoči do osrednje vsebine

Minister Han na delovnem obisku Milana o prihodnosti vesoljske in avtomobilske industrije

V sklopu delovnega obiska Milana se je minister udeležil Mednarodnega astronavtskega kongresa, ki se ga Slovenija udeležuje prvič z več slovenskimi podjetji iz sektorja vesoljske industrije. Minister se je v sklopu obiska srečal z namestnikom italijanskega ministra za podjetništvo in s predsednikom dežele Lombardija, kjer je bila tema pogovorov predvsem prihodnost evropske industrije.

Mednarodni astronavtski kongres

Minister Matjaž Han je v torek, 15. oktobra 2024, obiskal Mednarodni astronavtski kongres (angleško International Astronautical Conference - IAC) v Milanu, kjer sta Slovenska vesoljska pisarna, ki deluje v okviru Ministrstva za gospodarstvo, turizem in šport, ter Javna agencija SPIRIT Slovenija, od 14. do 18. oktobra 2024 v okviru Kongresa IAC prvič organizirali predstavitev slovenskega vesoljskega sektorja.

Kongres IAC Milano združuje deležnike iz celega sveta, udeležuje se ga 11.000 udeležencev, ki sodelujejo v sejemskem in konferenčnem delu. IAC 2024 ni samo kongresni dogodek, temveč povezovalni dogodek mednarodne vesoljske skupnosti, ki aktivno prispeva k oblikovanju vsakoletnega programa. V okviru programa so bili glavni dogodki predvsem plenarna zasedanja, zasedanja Mednarodne astronavtske zveze (angleško International Astronautical Federation - IAF), tehnična zasedanja, posebna srečanja, interaktivne predstavitve (IP) ter B2B srečanja.

Slovenija se je na dogodku IAC, ki se vsako leto odvija na drugi lokaciji, predstavila prvič, in sicer s stojnico v okviru sejemskega dela. Na stojnici je sodelovalo osem slovenskih podjetij s področja vesoljskih tehnologij: Comtrade 360, Dewesoft, Duol, X-LAB, Ferročrtalič, Instrumentation Technologies, Intectiv, Skylabs in Center odličnosti Vesolje.Si.

Minister Han je ob tem poudaril, da je Slovenija »uspela od leta 2016, ko je postala pridružena članica Evropske vesoljske agencije – ESA, zgraditi obetaven vesoljski sektor. Nekatera podjetja so na posameznih nišnih vesoljskih področjih uspela prevzeti celo vodilno vlogo, predvsem na področju opazovanja Zemlje, razvoja novih tehnologij in inovativnih materialov. Vesoljske tehnologije se lahko uporabljajo na najrazličnejših področjih, ne samo za raziskovanje vesolja, temveč tudi napredek človeštva in gospodarstva ter ohranitev našega planeta.«

Minister je na IAC sodeloval na »slovenskem dogodku« na stojnici, ki so se ga udeležili pomembni tuji partnerji. Obiskal je tudi stojnico ESA, kjer se je srečal z Ericom Morelom de Westgaverjem direktorjem, za strateške, pravne in mednarodne zadeve. 

Vodja Slovenske vesoljske pisarne Tanja Permozer je v okviru kongresa IAC sodelovala na okrogli mizi vrha Mednarodne astronavtske zveze (angleško IAF Space Leaders Summit) z naslovom Zmogljivost vesoljske tehnologije za trajnost na Zemlji (angleško Space Capabilities for Sustainability on Earth), kjer je predstavila aktivnosti slovenskega vesoljskega sektorja. Poudarila je pomen vesolja za gospodarsko rast, hitrejšo zeleno in digitalno transformacijo, kakor tudi pomen sodelovanja vseh akterjev – tako na nacionalni kot mednarodni ravni.  

V nadaljevanju programa bodo – z namenom krepitve bilateralnega sodelovanja – potekali tudi sestanki z institucijami iz držav članic ESE (Italije, Velike Britanije, Poljske, Slovaške, Estonije, Avstrije ipd.) ter nekaterimi pomembnejšimi agencijami in podjetji, ki sodelujejo na dogodku.

Bilateralno srečanje z namestnikom italijanskega ministra za podjetništvo

Minister Matjaž Han se je v torek v sklopu obiska na kongresu IAC v Milanu srečal z namestnikom italijanskega ministra za podjetništvo in »Made in Italy« Valentinom Valentinijem. Pogovori so se osredotočili na razmere v evropski avtomobilski industriji in možnostih sodelovanja med državama na področju vesoljske industrije.

»Z Italijo nas povezuje tesno gospodarsko sodelovanje, ki temelji na medsebojnem zaupanju in skupnih interesih,« je dejal minister Han. »Pomembno je, da skupaj okrepimo konkurenčnost evropske industrije in zagotovimo uspešen zeleni prehod, ki bo ohranil delovna mesta v Evropi.«

Oba sogovornika sta se strinjala, da je gospodarsko sodelovanje med državama zgledno ter da obstaja še možnost krepitve sodelovanja na področju visokotehnološke in vesoljske industrije.

Slovenija je na področju vesoljske industrije že leta 2021 z italijansko vesoljsko agencijo (italijansko L'Agenzia Spaziale Italiana – ASI) podpisala Pismo o nameri za sodelovanje pri miroljubni uporabi vesolja.

Italija je največja slovenska soseda in prioritetni trg tako z vidika blagovne, storitvene, investicijske kot tudi turistične menjave. Pomen italijanskega trga za slovenska podjetja se kaže v pozitivni rasti zunanjetrgovinskih tokov in stalni rasti slovenskega izvoza v Italijo. Italija je tretji največji zunanjetrgovinski partner Slovenije in šesti največji investitor.

Bilateralno srečanje s predsednikom dežele Lombardija

Minister Matjaž Han se je v sredo, 16. oktobra 2024, v Milanu srečal tudi s predsednikom dežele Lombardija Attiliom Fontano. Srečanje je bilo že drugo po vrsti med ministrom Hanom in predsednikom Fontano. Pogovori so bili osredotočeni predvsem na krepitev sodelovanja med Slovenijo in Lombardijo na področju avtomobilske ter vesoljske industrije, kakor tudi na stanje v evropski industriji.

Oba sogovornika sta se strinjala, da bo na ravni EU potrebno premisliti industrijsko politiko, predvsem na področju avtomobilske industrije. 

Minister Han je ob tej priložnosti poudaril: »Veseli me, da se tudi v Lombardiji, srcu italijanske industrije, zavedajo, na kakšnem zgodovinskem razcepu je Evropa. Ne samo, da moramo ohraniti industrijo, Evropa mora ponovno postati industrijska velesila.«

Minister Han in predsednik dežele Fontana sta se strinjala tudi o nadaljnji krepitvi sodelovanja na področju industrije (sektorji avtomobilizem, les in vesolje) ter nadaljnji bilateralni krepitvi odnosov med Slovenijo in Lombardijo.

Lombardija sicer predstavlja 8 odstotkov celotne površine Italije in 17 odstotkov njenega prebivalstva, prispeva pa kar 25 odstotkov bruto domačega proizvoda in 27 odstotkov celotnega izvoza Italije.