Minister Simon Maljevac in ministrica Klara Geywitz sta si na dvostranskem srečanju izmenjala informacije o razmerah na stanovanjskem področju v Sloveniji in Nemčiji ter razpravljala o ciljih, ki sta si jih za reševanje stanovanjske krize zadali vladi v Berlinu in Ljubljani. Ministra sta v pogovorih ugotovila, da imata podobne poglede na rešitve za izboljšanje stanovanjskih razmer na več področjih. Med drugim sta izpostavila pomembnost zagotavljanja obsežnih finančnih sredstev za stanovanjsko gradnjo. Oba sta se strinjala, da mora Evropska investicijska banka prilagoditi načine financiranja javne stanovanjske gradnje, saj so pogoji financiranja trenutno težko dosegljivi za večino investitorjev v Evropski uniji.

Maljevac in Geywitz sta izrazila tudi velika pričakovanja do kandidata za novega komisarja za energijo in stanovanjsko politiko Dana Jørgensena; po njunem mnenju bosta morala Jørgensen in nova Evropska komisija nadgraditi politike na področju stanovanjske gradnje, ki naj bo cenovno dostopna stanovanja zagotavljal tudi srednjemu razredu, ki ima prav tako velike težave zaradi stanovanjske krize v državah Unije. Sogovornika sta se dogovorila, da bosta Nemčija in Slovenija skupaj oblikovali pobudo za skupno tristransko srečanje z novim komisarjem. Ob koncu srečanja je minister Simon Maljevac nemško ministrico Klaro Geywitz povabil na uradni obisk v Slovenijo.

Minister Maljevac se je nato srečal še državnim sekretarjem za stanovanja in varstvo pravic najemnikov v Berlinskem senatu v Oddelku za urbani razvoj, gradbeništvo in stanovanja Stephanom Machulikom. Ta mu je predstavil urbanistični načrt »StEP Wohnen 2040« za razvoj stanovanjske gradnje v nemški prestolnici do konca naslednjega desetletja. Načrt, sprejet prejšnji mesec, bo opredelil in določil prednostna območja za javno stanovanjsko gradnjo ter tako zagotovil urbanistične zahteve za zadostno ponudbo stanovanj za predvideno rast prebivalstva v mestu. Machulik je predstavil tudi projekte novih gradenj stanovanjskih sosesk v Berlinu, v okviru katerih želijo v nemški prestolnici zagotoviti 50 odstotkov stanovanj z regulirano najemnino, in sicer kot socialna stanovanja v privatni lasti, javna najemna stanovanja in zadružna stanovanja. Ministra Maljevca je zanimalo, kako h gradnji dostopnih stanovanj privabijo zasebne družbe. Državni sekretar Machulik mu je pojasnil, da zasebnemu sektorju ponujajo različne subvencije kot spodbudo, da določeno število let oddajajo stanovanja po regulirani ceni, nato pa lahko z njimi prosto razpolagajo. Obdobje regulirane najemnine je odvisno od višine subvencije, večinoma se giblje okrog 30 let.

Minister Maljevac pa je državnemu sekretarju Machuliku orisal težave, s katerimi se Slovenija sooča na stanovanjskem področju, ki ga pestijo predvsem visoke cene najemnin in pomanjkanje stanovanj za najem. Maljevac je sogovorniku predstavil tudi premike v stanovanjski politiki, predvsem pripravo Zakona o financiranju javnih najemnih stanovanj, s katerim bo država prvič dobila trajnosten in stabilen vir za javno gradnjo.