CEPEJ s poročilom, profili držav in interaktivno bazo podatkov ugotavlja glavne trende v pravosodnih sistemih navedenih držav, osredotoča pa se na proračune držav, ki jih te namenijo za sodstvo in tožilstvo, zagotavljanje brezplačne pravne pomoči, statistične podatke glede števila sodnikov na prebivalca, plače sodnikov, dostopnost do sodnih odločb, učinkovitost sodstva in sredstva, ki so namenjena za informacijsko podporo delovanju sodstva. 

Slovenija nameni sodstvu 107,1 evra na prebivalca in 0,38 odstotka bruto domačega proizvoda, kar Slovenijo uvršča visoko nad povprečje Sveta Evrope. Sodišča prejmejo 87,3 odstotka proračuna, ki je namenjen za pravosodje, kar je eden najvišjih odstotkov v Evropi. Proračun za pravno pomoč znaša 2,5 evra na prebivalca, kar je skladno z mediano Sveta Evrope.

Glede plač sodnikov in državnih tožilcev, ki so glede na podatke CEPEJ pod povprečjem, pojasnjujemo, da bo problematika sodniških in državnotožilskih plač celovito urejena na sistemski ravni z Zakonom o skupnih temeljih sistema plač v javnem sektorju, ki je že v zakonodajnem postopku in za katerega pričakujemo, da bo začel veljati s 1. 1. 2025.

Po številu sodnikov na prebivalca ostaja Slovenija še vedno na tretjem mestu, za Hrvaško in Črno goro, vendar se število sodnikov zmanjšuje glede na pretekla leta, hkrati pa je treba statistične podatke na tem področju interpretirati upoštevajoč dejstvo, da je obseg sodniških nalog in pristojnosti v Sloveniji širši kot v večini drugih držav. Po drugi strani pa je Slovenija po število odvetnikov na dnu primerjalne tabele. Po številu državnih tožilcev je Slovenija v spodnji polovici tabele, vendar pa desetletni podatki kažejo na rast števila državnih tožilcev (6,5-odstotno rast od leta 2012 do 2022).

Ministrstvo za pravosodje spremlja reševanje zadev na sodiščih in se odzove na zaznane težave s predlogi za spremembo zakonodaje. Na področju rednih sodišč je ministrstvo v zaključni fazi priprave paketa sprememb sodniške zakonodaje, ki bodo omogočile večjo optimizacijo poslovnih procesov na sodiščih v luči (še) učinkovitejšega poslovanja sodišč z boljšo izrabo kadrovskih virov – sodnikov, v smislu enakomernejše obravnave zadev po posameznih okrožjih, ki bo nedvomno rezultirala v hitrejšem odločanju, kar za stranke sodnih postopkov pomeni tudi učinkovitejše uveljavljanje njihovih pravic. Na upravnem področju je bila ravno zaradi velike obremenjenosti Upravnega sodišča z novimi zadevami zaradi novih pristojnosti, s čimer se je podaljšal tudi čas reševanja zadev, v letu 2023 sprejeta novela Zakona o upravnem sporu. Upravno sodišče pa je v juliju 2023 pripravilo program za zmanjšanje števila nerešenih zadev za obdobje 2023–2025 z ukrepi s področja organizacije dela.