Na konferenci, ki smo jo organizirali Ministrstvo za vzgojo in izobraževanje, Ministrstvo za zunanje in evropske zadeve, Ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in inovacije ter Ministrstvo za digitalno preobrazbo so najvidnejši strokovnjaki in praktiki izobraževanja ter umetne inteligence razpravljali, kako umetna inteligenca spreminja tradicionalne metode poučevanja, učenja in ocenjevanja, pa tudi o inovacijah, izzivih in možnostih, ki jih umetna inteligenca prinaša v izobraževalnem sektorju.

Udeležence je uvodoma med drugimi nagovorila državna sekretarka na Ministrstvu za vzgojo in izobraževanje Janja Zupančič, ki je poudarila, da umetna inteligenca vstopa v različne vidike našega življenja, vključno z izobraževanjem, kjer generativna orodja omogočajo nove pristope k poučevanju in učenju ter prilagajanju pouka posameznim učencem. Izpostavila je, da umetna inteligenca ne nadomešča učiteljev, temveč deluje kot orodje, ki lahko izboljšuje pedagoški proces in podpira trajnejše znanje učencev.

»Pomembno pa je, da strokovni delavci šol pridobijo vsaj osnovno znanje o delovanju, uporabi in etičnih vidikih umetne inteligence, kar jim bo omogočilo, da bodo podprli učence pri njenem razumevanju in kritični rabi. Vendar pa moramo biti pozorni na morebitne neželene posledice neustrezno zasnovanih sistemov umetne inteligence. Pomembno je, da učitelji preverjajo, ali so sistemi, ki jih uporabljajo, zanesljivi, varni in etično sprejemljivi. Na mednarodni ravni obstajajo smernice za uporabo umetne inteligence v izobraževanju, Slovenija pa se aktivno vključuje v projekte, ki raziskujejo smiselne in učinkovite pristope k uporabi umetne inteligence v šolah.«

Državna sekretarka je med dosežki Ministrstva za vzgojo in izobraževanje izpostavila tudi evropski projekt AI4T (Umetna inteligenca za in z učitelji). V okviru tega projekta je Ministrstvo za vzgojo in izobraževanje omogočilo učiteljem brezplačne spletne tečaje in dostop do virov, ki jim pomagajo bolje razumeti umetno inteligenco ter jo smiselno vključiti v pedagoško prakso. Med januarjem in junijem 2023 se je v omenjeno izobraževanje preko spletnih učilnic vključilo kar 269 učiteljev iz 76 šol.

Ministrstvo za vzgojo in izobraževanje je prav tako v okviru Načrta za okrevanje in odpornost razpisalo sredstva za projekt Generativna umetna inteligenca v izobraževanju, katerega cilj je razviti smernice za uporabo generativnih orodij v učenju in poučevanju.

Minister za visoko šolstvo, znanost in inovacije dr. Igor Papič pa je uvodoma opozoril, da je umetna inteligenca orodje, ki ga moramo znati uporabljati, saj ni umetna inteligenca tista, ki povzroča zlorabe, ampak človek, ki zlorablja umetno inteligenco.

»Če vzamemo primer izobraževanja v visokem šolstvu. Kot profesor na fakulteti ohranjam ustne izpite. Tudi če študentka ali študent za pripravo seminarske naloge uporabi umetno inteligenco, se v ustnem razgovoru takoj pokaže, ali ve, o čem govori. Če ima znanje, potem je vseeno, ali si je pri pridobivanju podatkov pomagal z umetno inteligenco, pomembno je, da zna ovrednotiti podatke, ki jih dobi na ta način, in da jih razume.«

Zbrane je nagovorila tudi državna sekretarka na Ministrstvu za digitalno preobrazbo dr. Aida Kamišalić Latifić, ki je izpostavila željo po oblikovanju izobraževalnega sistema, prilagojenega potrebam današnjega časa.

»Etične dileme, varstvo podatkov in odgovorna raba tehnologije morajo biti v središču razprave. Prihodnost izobraževanja ne more temeljiti le na tehnoloških inovacijah, temveč tudi na zagotavljanju, da te inovacije vključujejo vrednote pravičnosti, dostopnosti in varnosti.«

Ministrstvo za zunanje in evropske zadeve pa je poudarilo uporabo umetne inteligence v diplomaciji in mednarodnem vidiku. Nove tehnologije in digitalne veščine so že danes ključne na diplomatskem področju, tako za analizo informacij in dokumentov, analitiko geopolitičnih trendov, uporabo umetne inteligence v kriznem upravljanju, strateško napovedovanje možnih mednarodnih scenarijev in pripravo odzivov na to, za digitalno diplomacijo z najsodobnejšimi orodji in kibernetsko zaščito, pa tudi za avtomatizacijo rutinskih nalog.