Mednarodni dan obeležuje uveljavitev Konvencije o varovanju nesnovne kulturne dediščine iz leta 2003. Je priložnost za priznanje in spodbujanje slovenske nesnovne kulturne dediščine, ki jo ljudje prenašajo iz roda v rod in vključuje tradicionalno znanje, običaje, prakse, izraze, obrti in druge oblike izražanja, ki so pomembni za skupnosti in njihovo kulturno identiteto.

Slovenska nesnovna dediščina je pomemben povezovalni element skupnosti, ki združuje ljudi v spoštovanju dosežkov preteklih generacij, navdihuje sodobne izraze in prakse ter bogati slovensko družbo. To dokazuje tudi 121 enot in 373 nosilcev, ki so vpisani v slovenski Register nesnovne kulturne dediščine. Samo v zadnjem letu se je register razširil za šest elementov slovenske nesnovne dediščine:  Klobučarstvo, Priprava pletenic, Sonaravno gospodarjenje z gozdovi, Petje partizanskih pesmi, Tradicionalno vabljenje na poroko v Prekmurju ter Sokolarstvo in sokolarjenje.

Slovenska nesnovna kulturna dediščina je prepoznavna tudi v mednarodnem okolju, saj je na Unescovem Reprezentativnem seznamu nesnovne kulturne dediščine človeštva vpisanih že sedem enot. Poleg Škofjeloškega pasijona še Obhodi kurentov, Klekljanje čipk v Sloveniji, Veščine, znanje in tehnike suhozidne gradnje, Čebelarstvo v Sloveniji, Tradicije reje lipicancev ter Babištvo.

Ministrstvo za kulturo je v preteklem letu sodelovalo v nizu dogodkov z različnimi deležniki (nosilci, upravljalci, partnerji, univerzami), ki so spremljali, interpretirali, uveljavljali in slavili prepoznavnost slovenske nesnovne kulturne dediščine v nacionalnem in mednarodnem okolju, zlasti v kontekstu zadnjih vpisov na Unescov seznam nesnovne dediščine: čebelarstva, reje lipicancev in babištva. Ob tem je posebno težo tem dogodkom dajal tudi status Ministrstva za kulturo kot uradnega partnerja Unesca ob 20. obletnici konvencije.

Ministrstvo redno nudi podporo javnim kulturnim projektov na področju nesnovne kulturne dediščine na podlagi razpisa, za prihodnje leto bo objavljen v mesecu novembru.

V začetku decembra bo v paragvajski prestolnici Asuncion potekalo 19. zasedanje Medvladnega odbora za varovanje nesnovne kulturne dediščine. Na zasedanju bo med drugim sprejeta odločitev o razširitvi vpisa veščin, tehnik in praks suhozidne gradnje. Slovenija je bila ena od osmih držav, ki so suhozidno gradnjo vpisale na Unescov seznam že leta 2018. Slovenski nosilci suhozidne gradnje so v velikem številu podprli nove partnerje iz Andore, Avstrije, Belgije, Irske in Luksemburga. Verjamejo, da se bo ta starodavna in obenem zelo prisotna veščina, ki zaznamuje človekov odnos do okolja in katere rezultat je prepoznaven del kulturne krajine, dodatno uveljavila in na ta način lažje ohranila za prihodnje rodove.

Ministrstvo za kulturo se zahvaljuje vsem, ki prispevate k predstavljanju raznolike in bogate nesnovne dediščine ter s tem pripomorete k bogatenju naše kulturne raznolikosti in k mednarodni prepoznavnosti Slovenije.

Vabimo vas, da se pridružite praznovanju z organizacijo dogodkov in dejavnosti, ki ozaveščajo o pomenu varovanja te žive dediščine. 

Na posebni Unescovi spletni strani so objavljeni dogodki z vsega sveta (v angleščini), ki obeležujejo prvi mednarodni dan nesnovne kulturne dediščine. Med njimi tudi slovenski dogodek Babiški kafé (v angleščini).

V Slovenskem etnografskem muzeju (SEM), ki je koordinator nesnovne kulturne dediščine, ob tej priložnosti v ospredje postavljajo ples "kot tisto družbeno prvino, ki v naše vsakdanje in praznično življenje vnaša veselje in nas med seboj povezuje". O vlogi plesne dediščine in razumevanju njenega pomena v Evropi govori njihova razstava Ples – živa dediščina Evrope v gibanju, ki so jo odprli oktobra letos.