V okviru tokratnega rednega obiska (nazadnje so se člani odbora v Sloveniji mudili leta 2017) je delegacija preverila obravnavo oseb, katerim je bila odvzeta prostost, tudi v dveh zavodih za prestajanje kazni zapora (ZPKZ), in sicer v Ljubljani in Kopru.

CPT obiskuje kraje pridržanja v državah članicah Sveta Evrope, da bi ugotovil, kako se ravna z osebami, ki jim je odvzeta prostost. Delegacije imajo neomejen dostop do krajev pridržanja in se tam lahko gibljejo brez omejitev. Pogovarjajo se z osebami, ki jim je bila odvzeta prostost, in prosto komunicirajo z vsakim, ki lahko zagotovi informacije.

V obeh ZPKZ, ki so jih obiskali, so člani odbora opravili razgovore z zaprtimi osebami, ter pregledovali dokumentacijo v zvezi z zaprtimi osebami. Osredotočili so se predvsem na prezasedenost, kadrovske razmere, aktivnosti in programe za zaprte osebe, konfliktne situacije v zaporih in zdravstveno oskrbo.

Ob koncu 10-dnevnega obiska v Sloveniji je delegacija CPT danes vodstvu Ministrstva za pravosodje, vodstvu Uprave za izvrševanje kazenskih sankcij (URSIKS) in direktorjema obeh zavodov, ki so jih obiskali, predstavila predhodne ugotovitve glede omenjenih tematik. Izpostavili so odlično sodelovanje z osebjem zavodov, ter poudarili, da se zavedajo vseh naporov, ki jih zaporsko osebje v teh zahtevnih razmerah vlaga, da bi se vse navedene pomanjkljivosti odpravile. Pri čemer pa je pomembno, da pri reševanju te situacije niso sami, temveč imajo pri izvajanju ukrepov tudi širšo politično podporo.

Ministrica Andreja Katič se je še enkrat zahvalila zaporskemu osebju za požrtvovalno delo, ki ga opravljajo, da se pomanjkljivosti odpravijo: »Vesela sem, da smo v teh zaostrenih varnostnih razmerah deležni tudi pohvale, saj sodelavci delajo v res težkih pogojih.«

Glede predhodnih ugotovitev delegacije je izpostavila predvsem dve najbolj pereči temi – prezasedenost in kadrovsko podhranjenost. Kot je povedala, jo skrbijo vse glasnejše težnje po zviševanju kazni, saj je stroka že večkrat izpostavila, da tak ukrep ne deluje preventivno, prav tako pa tudi ne pomaga pri reševanju prostorskih stisk v zaporih. Pozvala je k razpravi o smiselnosti zaostrovanja kaznovalne politike tudi na ravni Evropske unije. »Vseeno pa računamo, da se bo situacija, tudi v luči doslej sprejetih ukrepov, v prihodnjem letu izboljšala. Predvsem pa težko čakamo na izgradnjo novega zapora v Dobrunjah, ki bo zaprtim osebam omogočil tudi boljše pogoje za bivanje. Tudi kar se tiče kadrovskih okrepitev, si želim, da bi poklic pravosodnega policista po novem plačnem sistemu postal bolj privlačen za mlade. V kolikor pa to ne bo dovolj, bo potrebno razmisliti še o dodatnih ukrepih, po vzoru drugih deficitarnih poklicev,« je dodala.

Ugotovitve, s katerimi je delegacija danes preliminarno seznanila vodstvo ministrstva in zaporov, bodo natančneje predstavljene v poročilu odbora, ki bo objavljeno marca prihodnje leto.

V nadaljevanju so prvi odzivi na danes predstavljene ugotovitve:

Prezasedenost:

Slovenija si prizadeva za učinkovito zagotavljanje dogovorjenih normativov glede pogojev bivanja zaprtih oseb. V ta namen smo že pred časom vzpostavili sistem spremljanja zasedenosti posameznih zavodov in takojšnjega ukrepanja v smislu premeščanja zaprtih oseb med različnimi zavodi. Izgradnja nadomestnega zapora v Ljubljani bo prinesla pomembno izboljšanje pogojev, s čimer bomo pridobili za družbo, zaprte osebe in zaposlene sodoben, varen, human, vključujoč in resocializacijsko usmerjen zapor, s prostorsko zmogljivostjo 388 oseb.

Septembra letos je bila tudi sprejeta novela Zakona o izvrševanju kazenskih sankcij (ZIKS), pretekli teden pa je Vlada izdala Odlok o ugotovitvi zaostrenih varnostnih razmer zaradi kadrovskih ali prostorskih težav v zavodih za prestajanje kazni zapora ter določitvi začasnih ukrepov. Izmed nabora treh ukrepov, ki jih predvideva novela zakona, sta bila s tem odlokom določena dva:

• opravljanje del in nalog pravosodnega policista s strani drugih zaposlenih v upravi, ki so bili v preteklosti zaposleni na delovnem mestu pravosodni policist in
• prekinitev prestajanja kazni zapora.

Glede obojega smo v aktivni fazi izvrševanja ukrepov.

Kadrovska situacija:

Aktivno si prizadevamo zaposliti zadostno število pravosodnih policistov, s čimer želimo zagotoviti ustrezne varnostne razmere in pogoje za delo zaposlenih. Ena od možnosti zapolnitve delovnih mest je bila predvidena tudi v nedavno sprejeti in že prej omenjeni noveli ZIKS, kjer je predvideno opravljanje del in nalog pravosodnega policista s strani drugih zaposlenih v upravi, ki so bili v preteklosti že zaposleni na delovnem mestu pravosodni policist. URSIKS bo za pridobitev novih kadrov tudi v nadaljevanju vodila zaposlitvene postopke in krepila različne promocijske aktivnosti, s katerimi bodo nagovarjali kandidate, da bi prepoznali prednosti dinamičnega poklica pravosodni policist.

Aktivnosti in programi za zaprte osebe:

Zaposleni v zaporu se zavedajo pomena kvalitetno preživetega časa in vsako leto izboljšujejo programe za zaprte osebe. Čas bivanja zaprtih oseb izven sob se je v zadnjih letih podaljšal. V prihodnje bo zaporski sistem s pomočjo EU sredstev omogočil izvajanje dodatnih aktivnosti, tudi prek zunanjih izvajalcev in nevladnih organizacij, kot so likovne in glasbene delavnice, ter učenje socialnih veščin.

Zdravstvena oskrba:

Regionalni zdravstveni domovi v zaporih izvajajo le osnovne zdravstvene storitve na primarni ravni. Zdravniki v zaporih niso prisotni vsak dan, so navzoči ob objavljenem in dogovorjenem urniku, kakor tudi v primerih nujnih intervencij. Medicinske sestre, ki so zaposlene pri Ministrstvu za pravosodje, pa so v zaporih prisotne vsak dan, razen ob vikendih in praznikih. Skrbijo za psihiatrično in substitucijsko terapijo, naročajo specialistične preglede ter organizirajo spremstva. Prav tako sodelujejo pri nabavi zdravil in opravljajo preventivne zdravstvene naloge. Zaporska uprava se bo še naprej trudila zagotavljati najboljšo zdravstveno oskrbo za zaprte osebe in preučila možnosti za večjo prisotnost zdravstvenega osebja.

Konfliktne situacije:

Prezasedenost in pomanjkanje kadra se odraža tudi v naraščanju napetosti med zaprtimi in v porastu nasilja med njimi. V zaporih se tako veliko pozornosti posveča prepoznavanju nasilja med zaprtimi osebami in ustreznim ukrepanjem. To področje zahteva strokovno usposobljene delavce, zato od leta 2013 poteka usposabljanje zaposlenih za prepoznavanje in reševanje te problematike.