Ob robu zasedanja je predsednik vlade dr. Robert Golob v izjavi za medije povedal, da je ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski na današnjem zasedanju predstavil načrt za zmago Ukrajine, v katerem je vsebovano tudi takojšnje vabilo za članstvo v zvezi NATO. Dejal je, da je vsaka izmed članic Evropske unije predstavila svoje mnenje, nekatere tudi zadržke. "Kar se Slovenije tiče, podpiramo pot Ukrajine v NATO, kdaj točno to bo, pa je stvar konsenza vseh članic zveze NATO. Zaenkrat še nismo tako daleč, da bi lahko govorili o konkretni časovnici," je povedal.

Predsednik Zelenski je članice Evropske unije pozval tudi k posojilu 35 milijard evrov za Ukrajino. Premier je ob tem dejal, da Slovenija podpira dodatno finančno pomoč, ob tem pa opozoril, da mora biti le-ta ciljna in ustrezno organizirana.

Na zasedanju Evropskega sveta poteka tudi poglobljena razprava o evropski politiki migracij, omenjeni pa so bili tudi novi pristopi k reševanju te problematike, ki so jih nedavno predstavile nekaterih izmed članic Unije. "Dejstvo je, da so nelegalne migracije eno pomembnejših političnih vprašanj celotne Evropske unije. Ukrepi, ki so bili danes predstavljeni s strani predsednice komisije, so bistveno obširnejši kot teh nekaj inovativnih projektov. S slednjimi smo seznanjeni in o njih med članicami obstajajo različna mnenja. Razprava še ni zaključena, zato ne morem komentirati odločitev. Zavedati pa se moramo, da gre v primeru teh projektov šele za poskuse v neko smer, ti projekti pa po zavedanju vseh nas ne bodo imeli velikega neposrednega učinka," je dejal.

Kot primer je omenil projekt novega migracijskega centra v Albaniji s kapaciteto za nekaj sto migrantov, število ilegalnih migrantov v Evropi pa je več 100.000. Premier je povedal, da bo Evropska unija zaenkrat zgolj spremljala, kako bo pristop z novim centrom dejansko deloval. "Slovenija ne bo imela drugačnega stališča od ostalih članic, ker vedno zagovarjamo enotno rešitev in tudi danes bomo imeli enotno mnenje. Verjamem pa, da tak center, kot je sedaj zastavljen, ne bo bistveno vplival na položaj v Sloveniji," je povedal premier.

"Danes poteka razprava predvsem o tem, da je treba na problem migracij gledati celostno – po principu enotnosti in solidarnosti. Da moramo ta problem reševati, še preden pride do evropskih mej, in da moramo bistveno več narediti v dialogu z državami tranzita na eni strani, predvsem pa z državami izvora na drugi strani," je poudaril premier. Opozoril je, da moramo biti pozorni tudi na instrumentalizacijo ilegalnih migracij za potrebe t. i. hibridne vojne, ki se s strani Rusije in Belorusije pospešeno odvija predvsem na vzhodnih mejah. "Predvsem pa moramo najti pravo ravnotežje med človekovimi pravicami na eni in zlorabami le-teh na drugi," je bil jasen predsednik vlade.

Premier je komentiral tudi premike v evropski politiki do migracij. "Lahko jih interpretiramo na dva načina: prvi je, da so bile dosedanje evropske migracijske politike neuspešne, kar je rezultiralo v tem, da je prišlo so izrazitega zasuka političnega telesa in mnenja, na drugi strani pa so ukrepi, ki smo jih do sedaj izvajali v Evropski uniji, kot na primer ukinitev schengna, v resnici ekonomsko zelo zahtevni in tudi škodljivi, zato iskanje novih poti pozdravljam." Omenil je tudi predloge, ki so bili uradno že predstavljeni s strani Evropske komisije, med njimi tudi krepitev Frontexa, za katero se bo zavzemal. "Tudi za to, da Frontex lahko deluje tudi onkraj meja Evropske unije bolj učinkovito in da zaustavlja ilegalne migracije čim bližje izvoru, ne pa šele, ko pridejo na teritorij," je dejal.

O tem, da bi Evropska unija financirala migracijske centre zunaj Evropske unije, je premier dejal, še ni bilo govora, tudi zaradi razlik v samih centrih. "Ni vsak center enak. Obstajajo centri, ki so, kot jih vi imenujete, deportacijski, v katerih so ljudje brez pravic," je dejal in dodal, da so nekateri centri namenjeni usposabljanju in izobraževanju, kjer pridobijo znanje jezika in ustrezne veščine ter potem v Evropsko unijo vstopijo legalno.

Predsednik vlade je komentiral tudi dolgotrajnost uresničevanja migracijskega pakta. "Migracijski pakt bo stopil v veljavo šele čez dve leti in po mojem mnenju je to bistveno prepozno," je povedal. Med ukrepi, ki bi jih lahko začeli izvajati nemudoma, je omenil predvsem delovanje na zunanjih mejah oziroma onkraj zunanjih mej. "Slovenija se zavzema za to, da so ukrepi, ki jih bomo izvajali, v državah tranzita in državah izvora. Ukrepi se morajo začeti izvajati takoj. Za to se zavzema tudi Slovenija in da temu v bodoče namenimo tudi več sredstev. Škoda, ki jo imamo zaradi neukrepanja, je bistveno večja od vseh sredstev, ki jih bomo investirali v tretje države," je dejal predsednik vlade, ob tem pa dodal, da se Slovenija dobro pripravlja na hitrejše izvajanje zakonodaje.