Ministrica Mateja Čalušić je na javnem posvetu skupaj s sogovorniki odprla številna vprašanja glede zagotavljanja hrane in možnostih vzpostavitve učinkovitih lokalnih dobavnih verig v času potencialne krize.  Kmetijska zemljišča so osnova za vsako prehransko varnost. V Sloveniji, kjer kmetijska površina predstavlja le četrtino ozemlja, izgubljamo dragocena zemljišča zaradi pozidave in zaraščanja. Kmetijska zemljišča je nujno potrebno zaščititi kot nacionalni interes, saj so ključni vir hrane zlasti v izrednih razmerah. Ministrica je v svoji intervenciji poudarila: »Kmetijska zemljišča in kakovost tal sta temelja prehranske varnosti Slovenije. Brez teh temeljev ne moremo graditi učinkovitih in kratkih prehranskih verig. Čeprav se tega vsi zavedamo, jih pogosto ne obravnavamo kot tisto, kar v resnici so – naravni strateški vir, naša varnost, če hočete jezik gospodarstva: tovarna hrane, ki zahteva odgovorno upravljanje. Če smo znali zaščititi vodo, moramo znati zaščititi tudi zemljo! Oboje je neobnovljiv vir. Brez kmetijskih zemljišča ni prehranske varnosti!«

Direktorica Sklada kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije, mag. Irena Tušar, je v svoji intervenciji poudarila, da je Sklad strateško usmerjen v povečevanje obsega kmetijskih zemljišč v lasti države, s katerimi gospodari. Učinkovitost Sklada ocenjuje kot dobro, kar potrjujejo tudi rezultati njegovega delovanja. »Ocenjujem da je vloga Sklada iz leta v leto pomembnejša na področju vzpostavljanja državnih namakalnih sistemov, upravljanja s hidromelioracijskimi sistemi, uvajanja komasacij, agromelioracij, razdruževanju solastnine ter ustvarjanju pogojev za trajni zakup kmetijskih zemljišč, kar omogoča dolgoročno načrtovanje razvoja kmetijskih gospodarstev. Ocenjujem, da so ukrepi za zaščito kmetijskih zemljišč nujni, kar nam nalagata tako Ustava Republike Slovenije kot tudi resolucija Evropskega parlamenta.«

Zadostna domača proizvodnja hrane ključna za nacionalno varnost, prav tako pa tudi stabilne regionalne in lokalne oskrbovalne verige. Pri tem imajo veliko vlogo tudi zadruge s čimer se je strinjal tudi predsednik Zadružne zveze Slovenije: »Zadružna zveza Slovenije si bo tudi v prihodnosti odločno prizadevala, da bomo pobudnik in vodilni partner pri pripravi dolgoročne strategije slovenskega kmetijstva in živilstva, ki bo zasledovala čim višjo prehransko avtonomnost Slovenije in v kateri bo zadružna veriga oskrbe s hrano prepoznana kot strateška v državnem pomenu. Zavedati se moramo, da je v Sloveniji  prav razpršenost majhnih in srednje velikih družinskih kmetij -  predvsem v živinoreji, mlekarski industriji in perutninarstvu - ključen faktor dolgoročne stabilnosti slovenske prehranske varnosti in samooskrbe. S strani odločevalcev si želimo proaktivnosti ter strateške naravnanosti, kajti doma se moramo odločiti, po kateri poti gremo. Tudi ali predvsem zato, ker gre za preživetje družinskih kmetij.« Na okrogli mizi je sodeloval tudi generalni direktor Direktorata za obrambne zadeve na Ministrstvu za obrambo. V svoji intervenciji se je dotaknil tudi vzpostavitve lokalnih dobavnih verig »Sedaj ko smo v času miru je potrebno vzpostaviti dobro delujoče lokalne prehranske verige. Ne smemo se pogovarjati samo v situaciji, ko bodo izredne razmere ali vojna ampak moramo odpornost na kmetijskem in prehranskem področju graditi že danes in rešitve za primer kriz uporabljani v mirnem času. Le tako bomo pripravljeni zagotoviti prehransko varnost v javnih zavodih. Vsa ministrstva so obrambni načrtovalci in imajo svoj obrambni načrt. Prepričan sem, da se skozi to orodje v zakonu lahko uredijo vse tiste stvari, ki bodo zagotovile tudi ustrezno in zadostno preskrbo s prehrano.«

Prehranska varnost ni enaka prehranski samooskrbi, je pa ta kljub temu pomemben dejavnik. Slovenija je močno odvisna od uvoza surovin, kar jo v primeru izrednih razmer postavlja v ranljiv položaj. V svoji intervenciji je strokovnjak za korporativno varnost mag. Miran Vršec poudaril  »V času vse večjih globalnih izzivov, podnebnih sprememb, motenj v preskrbovalnih verigah in nenadnih kriz, postaja zagotavljanje prehranske varnosti ena najpomembnejših nalog države. Ključni temelj za njeno zagotavljanje je ohranjanje in zaščita strateško pomembnih kmetijskih zemljišč, blagovnih rezerv in oskrbovalnih verig kot kritične infrastrukture države. Ta infrastruktura je bistvena za lokalno pridelavo, hrambo in zadostno oskrbo s hrano in je ključ za doseganje stabilne oskrbe s hrano v izrednih razmerah. Le z dolgoročnim načrtovanjem, zakonsko zaščito in ustreznim statusom teh virov lahko zagotovimo odpornost in samozadostnost našega prehranskega sistema ter varnost za vse državljane tudi v času izrednih razmer.«

V primeru zaprtja meja in prekinitve uvoza bi prišlo do zmanjšanja produktivnosti, pomanjkanja ključnih surovin (semena, krma, veterinarska zdravila) in motenj v oskrbi z gorivom ter rezervnimi deli. To bi negativno vplivalo na preskrbo prebivalstva in delovanje javnih institucij, kot so bolnišnice in šole. Predstavnik Univerzitetnega kliničnega centra (UKC) prim. mag. Matjaž Turel, dr. med. je pohvalil delovanje ekipe kuharjev, ki vsakodnevno pripravi pet obrokov na dan za vse paciente. Dodal je, da so delno pripravljeni tudi na zaprtje meja »Postavili smo visoke standarde, ki jih mora hrana v UKC doseči. V času zaprtja meja ima Univerzitetni klinični center zaloge za 48 ur. Po tem bi potrebovali pomoč države. Dnevno pripravljamo skoraj 10000 obrokov. Za preskrbo naših pacientov na dan potrebujemo 250 kg mesa, 600 litrov mleka, 2000 jogurtov itd. Poleg tega morate vedeti, da mi dnevno pripravljamo kar 74 različnih diet.«

Slovenija se glede zaščite kmetijskih zemljišč sooča z resnimi težavami, ki jih ne moremo več ignorirati. Te težave niso nove. Desetletja se je o tem pogovarjalo, sprejemalo razpršene ukrepe, a odločnih sprememb ni bilo. Ministrica Čalušić je ob koncu izpostavila: »Kmetijstvo ni samo kmetovanje – je gospodarstvo, je razvoj, je poslanstvo, je naša skupna varnost. Na ministrstvu zato že pripravljamo zakonske podlage za trajno zaščito najboljših kmetijskih zemljišč.«