Prvi dan zasedanja se je začel s srečanjem z indo-pacifiškimi partnerji (angleško Indo-Pacific Four - IP4), kar je bilo prvo tovrstno zasedanje na ravni obrambnih ministrov v zgodovini Nata. Zasedanju so se je pridružili predstavniki Evropske unije. Razprava je potekala o varnostni situaciji v obeh regijah in priložnostih za krepitev sodelovanja. Zavezništvo v prihodnje pričakuje okrepitev sodelovanja z indo-pacifiškimi partnerji, predvsem na področju obrambne industrije, razvoja zmogljivosti, hibridnega delovanja nasprotnikov proti obema regijama ter posledično odvračalnega in obrambnega delovanja, vključno z vojaškim prilagajanjem.

V nadaljevanju zasedanja je potekala delovna večerja v formatu Sveta Nato-Ukrajina (angleško NATO-Ukraine Council - NUC). Prisotna sta bila ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski in ukrajinski obrambni minister Rustem Umerov. Predsednik Zelenski je predstavil stanje na terenu v Ukrajini in nujne potrebe. Ministri so izmenjali mnenja o sodelovanju med Natom in Ukrajino, s poudarkom na Natovem mehanizmu za varnostno pomoč in usposabljanje Ukrajine (angleško NATO Security Assistance and Training for Ukraine - NSATU) ter zavezi za dolgoročno varnostno pomoč.

Drugi dan zasedanja se je srečanje nadaljevalo z zasedanjem v zavezniškem formatu, ki sta se mu pridružila vrhovna vojaška poveljnika Nata vrhovni poveljnik zavezniških sil za Evropo (angleško Supreme Allied Commander Europe - SACEUR) general ameriške vojske Christopher Gerard Cavoli in vrhovni poveljnik zavezniških sil za transformacijo (angleško Supreme Allied Commander Transformation - SACT) admiral Pierre Vandier. Rdeča nit razprave je bila namenjena krepitvi odvračalne in obrambne drže Nata. Ključni poudarki so vključevali zagotavljanje potrebnih sil, izboljšanje pripravljenosti in okrepitev logistične podpore. Razpravljali so tudi o mednarodnih operacijah in misijah Nata.

Obrambni minister mag. Borut Sajovic je v svojem nastopu poudaril pomen odvračanja in obrambe zavezništva ter izrazil nadaljnjo podpori Ukrajini. Opozoril je na jasno izražene potrebe po silah, zmogljivostih, investicijah in industrijskih kapacitetah. Slovenija se v skladu s tem ciljem zavzema za povečanje obrambnih izdatkov, skladno z lastnimi zavezami, pri čemer je minister poudaril svojo odločenost, da nadaljuje s pospešenimi investicijami v modernizacijo in prispevek k obrambnim načrtom zavezništva.

V svojem govoru se je dotaknil tudi sodelovanja z Evropsko unijo in poudaril komplementarnost prispevkov evropskih zaveznic v obeh organizacijah.

Minister je izpostavil tudi pomembnost razprav o mednarodnih misijah in operacijah, zlasti Kforju na Zahodnem Balkanu, ki po njegovem mnenju zahtevata polno pozornost in podporo, vključno z obravnavo hibridnih groženj. Poudaril je potrebo po bolj usklajenem in celovitem pristopu do regije, tako v okviru zavezništva kot prek sodelovanja z Evropsko unijo. Pri tem je posebej omenil kritične primanjkljaje v Kforju in potrebo po okrepitvi diplomatskih naporov.

Omenil je tudi pomembnost nadaljnjega načrtovanja glede podaljšanja mandata misije Eufor Althea in izpostavil uspešno implementacijo Natovega paketa za krepitev obrambnih zmogljivosti (angleško Defence and Related Security Capacity Building – DCB) v Bosni in Hercegovini. Kot dober primer je navedel projekt vojaške policije, kjer je Slovenija vodilna država. Pozval je k dodatni pomoči zavezništva pri odzivanju na nedavne katastrofalne poplave v regiji.