Najpomembnejši del neformalnega zasedanja na Madžarskem je bila razprava o trgovinskih odnosih med EU in Kitajsko. Ministri so se strinjali, da Kitajska ostaja pomemben trgovinski partner EU. Poudarili so, da so konstruktiven dialog na bilateralni in multilateralni ravni kot tudi usklajene aktivnosti EU in držav članic ključni za odpravo oziroma omilitev negativnih učinkov kitajskega gospodarskega modela ter zmanjševanje tveganj (angleško de-risking).

»Kitajski gospodarski model ima različne učinke na trgovinske partnerice, zato je pomembno, da ukrepanje EU temelji na konkretnih dokazih, na analizah učinkov ter ukrepov na EU gospodarstvo. Pravilen pristop je konstruktiven dialog, usklajene aktivnosti, iskanje alternativnih rešitev in zmanjševanje tveganj,« je v svojem odzivu poudaril državni sekretar Židan ter dodal, da so slovenska podjetja, ki poslujejo s Kitajsko, zaskrbljena zaradi protiukrepov in dodatnih težav pri dostopu do trga.

Ministri in njihovi namestniki so razpravljali tudi o trgovinskih odnosih med EU in državami ASEAN. Dinamično rastoča gospodarstva jugovzhodne Azije, ki vključujejo približno 680 milijonov potrošnikov, so pomemben trg za izvoznike in vlagatelje iz EU. Z namenom zagotovitve boljšega dostopa do tega trga je EU leta 2007 začela pogajanja za sklenitev regionalnega sporazuma EU-ASEAN o trgovini in naložbah. Ta so se, zaradi pomanjkanja napredka in razlik med ambicijami posameznih ASEAN držav, soglasno zaustavila leta 2009 z namenom pričetka dvostranskih pogajanj s posameznimi državami te regije. Do sedaj so bila zaključena pogajanja za sporazum o prosti trgovini s Singapurjem in Vietnamom.

Državni sekretar Židan je poudaril, da se Republika Slovenija zavzema za zaključek trgovinskih sporazumov, o katerih potekajo pogajanja, ob upoštevanju občutljivosti EU in držav članic. »Sodelovanje in sporazumi z rastočimi gospodarstvi so pomembna priložnost za naše gospodarstvo. V tej luči pozdravljamo nedavno obuditev pogajanj s Filipini in podpiramo nadaljevanje pogajanj z Malezijo. Zaradi velikega gospodarskega potenciala regije Slovenija podpira tudi prožnost in iskanje različnih alternativnih instrumentov, ki bi poglobili sodelovanje, dokler razmere niso zrele za sklenitev celovitih prostotrgovinskih sporazumov,« je še izpostavil državni sekretar.

Na delovnem kosilu pa so ministri izmenjali mnenja o prihodnosti naložbene politike EU. Madžarsko predsedstvo je ključna odprta vprašanja strateške razprave razdelilo v tri kategorije:

• zamuda pri začetku veljavnosti sporazumov o zaščiti naložb na ravni EU, ki zmanjšuje konkurenčnost EU,
• dvostranski naložbeni sporazumi med državami članicami in tretjimi državami ter vloga Evropske komisije v pogajalskem procesu ter
• prihodnost okvira za zaščito naložb z državami, s katerimi je Komisija pridobila pooblastilo za pogajanja, vendar se takšna pogajanja verjetno ne bodo začela v bližnji prihodnosti.

Državni sekretar Židan je v razpravi poudaril, da »je pri sklepanju naložbenih sporazumov potrebno izhajati predvsem iz tega, da se za slovenska podjetja, ki želijo širiti svoje poslovanje na tretjih trgih oziroma vlagati kapital v države izven EU oziroma izven evropskega kontinenta, kjer ni stabilnega in predvidljivega naložbenega okolja in obstaja dvom v sodni sistem, zagotovi ustrezno pravno podlago, z namenom čim boljše zaščite teh vlagateljev in njihovih naložb.«