Območje z visokim tveganjem (lovske družine Banja Loka, Predgrad, Sinji vrh, Vinica, Adlešiči, Gradac, Metlika in Suhor ter območje revirja Lapinje Lovišča s posebnim namenom Kočevsko)  in z njim povezani nujni ukrepi je bilo vzpostavljeno zaradi pojava APK pri divjem prašiču julija 2023 na območju hrvaške Karlovške županije, približno 50 km od slovenske meje.

Kot kažejo dosedanji rezultati nadzora hrvaških nadzornih organov je šlo za edini ugotovljeni primer na tem območju. Zaradi umiritve situacije je zato Državno središče za nadzor bolezni sklenilo, da se območje z visokim tveganjem za APK in povezani ukrepi v navedenem delu Slovenije lahko ukinejo.

V letu 2024 so na Hrvaškem zabeležili šest novih izbruhov bolezni pri domačih prašičih (zadnji avgusta) in 38 pri divjih (zadnji aprila), vse na območju Vukovarsko-sremske županije na vzhodu države.

Stopnja ogroženosti zaradi širjenja bolezni v EU ostaja visoka. Zaskrbljujoča je situacija v Italiji, kjer so do 16. oktobra zabeležili 29 izbruhov APK pri domačih prašičih in 1.146 pri divjih prašičih. Problematično je predvsem širjenje bolezni v regijah Lombardija in Emilija – Romanja, saj gre za območja z visoko gostoto prašičev in intenzivno mesno-predelovalno industrijo. V Furlaniji - Julijski krajini, ki  meji na Slovenijo, bolezen še ni prisotna.

Zaradi razširjenosti APK v naši soseščini UVHVVR poziva rejce prašičev k doslednemu izvajanju biovarnostnih ukrepov za zmanjšanje tveganja za vnos bolezni v rejo. Lovci naj pri izvajanju lova upoštevajo biovarnostne ukrepe in se izogibajo lovu v državah oziroma na območjih, kjer je APK potrjena.

Prav tako UVHVVR poziva vse, ki se vračajo iz držav, kjer je APK prisotna, da s seboj ne prinašajo izdelkov in surovin, ki izvirajo iz prašičev, saj to predstavlja visoko tveganje za vnos bolezni. Morebitne ostanke hrane, prinesene s teh območij, naj ne odlagajo v naravo, temveč v pokrite zabojnike.

Afriška prašičja kuga je nalezljiva virusna bolezen domačih in divjih prašičev, za katero ni cepiva. Bolezen ne predstavlja nevarnosti za zdravje drugih živalskih vrst in ljudi. Bolezen v Sloveniji še ni bila ugotovljena, vendar pa predstavlja njeno širjenje vse večje tveganje tudi za populacije domačih in divjih prašičev v Sloveniji. Za bolezen so značilne velike izgube, tako neposredne (pokončanje prašičev v okuženih obratih) kot tudi posredne, predvsem zaradi omejitev trgovanja in izvoza živali in izdelkov ter surovin, ki izvirajo od prašičev.

Več informacij najdete na: www.afriskaprasicjakuga.si