Skoči do osrednje vsebine

20. Salzburški evropski vrh

V okviru 20. Salzburškega evropskega vrha se je minister Jevšek kot osrednji govornik udeležil panelne razprave Izboljšanje učinkovitosti procesov črpanja sredstev iz Evropskih strukturnih in investicijskih skladov (skladov ESI) v Sloveniji. V nagovoru je poudaril pomen mehanizma Celostnih teritorialnih naložb (CTN), ki je odličen primer lokalnega pristopa in pristopa od spodaj navzgor.
Skupinska fotografija udeležencev panelne razprave

Minister Jevšek z udeleženci panelne razprave Izboljšanje učinkovitosti procesov črpanja sredstev iz Evropskih strukturnih in investicijskih skladov (skladov ESI) v Sloveniji | Avtor: Ministrstvo za kohezijo in regionalni razvoj

1 / 2

Države članice EU mehanizem CTN uporabljajo predvsem za spodbujanje celostnega in trajnostnega razvoja mest. Na ravni EU je Slovenija z vidika izvajanj mehanizma CTN primer dobre prakse. »Vendar pa vedno obstaja prostor za izboljšave. In to je tisto, kar želimo doseči s projektom Izboljšanje učinkovitosti postopkov črpanja sredstev ESI skladov v Sloveniji. Dobre prakse na področju CTN dokazujejo, kako pomembna je kohezijska politika za mesta, regije, države članice in celotno EU. V nepredvidljivih časih, ki jih zaznamujejo vojne, neenakosti, podnebne spremembe ter digitalni in demografski izzivi, moramo bolj kot kadar koli prej spoštovati načela kohezijske politike in načine njenega izvajanja ter zagotoviti zadostna sredstva,« je v uvodu izpostavil minister.

Minister je v nagovoru čestital tudi Združenju mestnih občin Slovenije za nenehno izboljševanje izvajanja mehanizma CTN, in sicer z vidika postopkov, znanja in veščin ter sodelovanja s partnerji in deležniki. V preteklem obdobju je Slovenija sofinancirala več kot 90 projektov v skupni vrednosti 117 milijonov evrov iz sredstev kohezijske politike.

V nadaljevanju nagovora je minister Jevšek spregovoril o kohezijski politiki po letu 2027, ki mora ostati močna, odporna in glavna dolgoročna naložbena politika EU ter da mora podpirati vse regije in se še posebej osredotočati na manj razvite.

»Izvajati jo je treba v okviru deljenega upravljanja na podlagi upravljanja na več ravneh, načela partnerstva in subsidiarnosti. Osredotočiti se mora na ustvarjanje pogojev, ki omogočajo boljšo kakovost življenja za vse državljane EU in zagotavljajo odpornejša gospodarstva. Za uspešno prihodnje izvajanje je nujno dobro upravljanje, zanesljiv sistem izvajanja ter učinkovito in usklajeno vključevanje partnerjev na vseh ravneh. Kohezijsko politiko je treba poenostaviti in narediti prožnejšo. Ugotovili pa smo tudi, da pristop, enak za vse, v kohezijski politiki ne deluje,« je še poudaril minister.

Ob robu vrha se je minister na bilateralnih sestankih sestal z madžarskim ministrom za zunanje zadeve in trgovino Petrom Szijjartom, črnogorsko ministrico za evropske zadeve Maido Gorčević in s hrvaškim ministrom za regionalni razvoj in sklade Šimetom Erlićemna. Z ministrom Szijjartom sta govorila o Programu spodbujanja gospodarske osnove avtohtonih narodnih skupnosti ter o čezmejnem projektu Muraba. Z ministrico Gorčević sta govorila o dobrih odnosih in sodelovanju med obema državama ter o procesu širitve EU. Z ministrom Erlićem pa je beseda tekla o čezmejnem programu Interreg Slovenija Hrvaška.

V okviru tridnevnega dogodka Inštitut regij Evrope (IRE) krepi subsidiarnost v Evropi, spodbuja čezmejno sodelovanje in povezuje evropske regije. Inštitut je v letih svojega delovanja postal prepoznaven po celotni Evropi.