Državni zbor je 10. oktobra 2024 z veliko večino poslank in poslancev sprejel Odlok o razpisu referenduma o zagotavljanju stabilne oskrbe z nizkoogljično električno energijo. Mario Plešej in politična stranka Vesna sta 14. oktobra 2024 na Ustavno sodišče vložila pobudi za začetek postopka za oceno ustavnosti odloka skupaj s predlogom za začasno zadržanje izvrševanja odloka.

Državni zbor je na podlagi 265. člena Poslovnika Državnega zbora pobudo poslal Vladi Republike Slovenije in jo zaprosil za podajo mnenja. Vlada Republike Slovenije meni, da sta predloga za začasno zadržanje izvrševanja Odloka neutemeljena.

Posvetovalni referendum je v slovenskem pravnem redu urejen z Zakonom o referendumu in o ljudski iniciativi (ZRLI). Gre za vrsto referenduma, ki omogoča državljanom, da izrazijo svoje mnenje o določenem vprašanju, vendar pa skladno z 29. členom ZRLI Državni zbor na izid posvetovalnega referenduma ni vezan. Posvetovalni referendum zato pojmovno ne more ustvarjati pravnih posledic.

Ker je posvetovalni referendum nezavezujoč, ne more posegati v ustavne pravice, saj ne povzroča neposrednih pravnih učinkov, ki bi lahko vplivali na pravice državljanov ali drugih pravnih subjektov. V obravnavanem primeru, kjer gre za referendum o zagotavljanju stabilne oskrbe z nizkoogljično električno energijo, ni podanih elementov, ki bi kazali na to, da bi razpis referenduma lahko povzročil kakršnekoli škodljive posledice. Državni zbor je s posvetovalnim referendumom zgolj postavil vprašanje državljanom, vendar bo dokončna odločitev o gradnji Jedrske elektrarne Krško 2 (JEK2) sprejeta v obliki zakona.

Skladno s prvim odstavkom 39. člena Zakona o Ustavnem sodišču lahko Ustavno sodišče zadrži izvršitev predpisa, če bi z njegovim izvrševanjem lahko nastale težko popravljive posledice. Glede na zgoraj navedeno ni mogoče ugotoviti, kakšne težko popravljive posledice bi lahko nastale z razpisom posvetovalnega referenduma. Ker posvetovalni referendum nima pravnih posledic, tudi ni pogojev za zadržanje njegovega izvrševanja.

Tako je v svojem pritrdilnem ločenem mnenju k sklepu Ustavnega sodišča 16. maja 2024 zapisal tudi sodnik dr. Rok Čeferin, da posvetovalni referendum oziroma Odlok o razpisu posvetovalnega referenduma ni zavezujoč ter ne ustvarja nobenih pravnih posledic in tako ne more povzročiti škodljivih posledic.

Na podlagi navedenega je mogoče zaključiti, da posvetovalni referendum v slovenskem pravnem sistemu nima pravnih posledic, kar pomeni, da ne posega v ustavne pravice državljanov ali drugih subjektov. Prav tako ni mogoče utemeljiti škodljivih posledic, ki bi jih lahko povzročil razpis referenduma, zato pogoji za zadržanje izvršitve odloka iz 39. člena Zakona o Ustavnem sodišču niso izpolnjeni.

Glede na navedeno Vlada republike Slovenije meni, da sta predloga za začasno zadržanje izvrševanja Odloka neutemeljena in bi ju Ustavno sodišče moralo zavrniti.

Vir: Kabinet predsednika vlade