Dr. Brglez je srečanje označil kot priložnost, da »se zberemo in razpravljamo o ključnih izzivih umetne inteligence, ki hitro spreminja način, kako delujemo v pravosodju, in prinaša nove priložnosti ter izzive.«

»V današnjem svetu, kjer so podatki in informacije ključni, je razumevanje delovanja teh sistemov postalo nujno za vse nas. Naša naloga je, da raziščemo, kako lahko umetna inteligenca prispeva k izboljšanju učinkovitosti, natančnosti in pravičnosti naših delovnih procesov.« Najbrž splošna javnost s tem odstavkom nima težav, pozorno uho pa bi zaznalo večji čustveni naboj in preveliko posplošenost za nagovor ob takšni priložnosti – ta odstavek je namreč napisala umetna inteligenca (Chat GPT), je ob tem povedal dr. Brglez, ki verjame, da se novih tehnologij ne smemo bati, »ker so lahko priročno orodje, ki pa ga je treba uporabljati odgovorno. Ob tem pa se zavedati, da človek ni in nikoli ne bo stroj, zato čuta za sočloveka, za stiske in težave, človeške topline in empatije tehnologija nikoli ne bo mogla nadomestiti, pa če bo še tako dovršena.«

Dr. Brglez je izpostavil pomen izobraževanj in usposabljanj, saj je »pravosodje živa institucija, ki se mora nenehno prilagajati in izboljševati«.

Ob tej priložnosti se je državni sekretar v imenu ministrstva zahvalil strokovnim društvom in Strokovnemu svetu za sodno izvedenstvo, sodno cenilstvo in sodno tolmačenje za njihov prispevek pri sooblikovanju zakonodajnih sprememb z njihovega področja. Povedal je, da je predlog novele Zakona o sodnih izvedencih, sodnih cenilcih in sodnih tolmačih že v zakonodajnem postopku Državnega zbora.