V ospredju tokratnega zasedanja je bilo usklajevanje besedila sklepov o prihodnji skupni kmetijski politiki po letu 2027, osredotočeno na kmete, ki jih je pripravilo predsedstvo na podlagi razprave na neformalnem zasedanju ministrov za kmetijstvo pred mesecem dni. Ministrica Čalušić je po več krogih usklajevanj izrazila zadovoljstvo nad sprejetjem sklepov predsedstva o prihodnosti SKP po letu 2027, s podporo 26 držav članic.  »Gre za pomembno besedilo, v katerem so izpostavljena pomembna načela glede prihodnje SKP in ki v ospredje postavlja kmete. Oni so tisti, ki bodo s svojimi odločitvami ključno vplivali na to ali bomo v EU še naprej zagotavljali trajnostno pridelavo zdrave, kakovostne in dostopne hrane ter hkrati prispevali k doseganju ciljev na področju okolja, biotske raznovrstnosti in podnebja ter vitalnim podeželjem«, je povedala ministrica.

Za Slovenijo je po besedah ministrice pomembno, da »SKP ostaja močna, enovita skupna politika, ki prispeva k stabilizaciji dohodkov kmetov, ohranja konkurenčnost kmetijstva in pridelavo na celotnem območju EU ter posebno pozornost namenja družinskim kmetijam.« Pomembno je zagotoviti celovit pristop, ki vključuje prehransko verigo in potrošnike, izboljša položaj kmetov z razvojem kratkih lokalnih verig, spodbuja trajnostne prakse ter varovanje okolja, narave, podnebja in dobrobiti živali. Prav tako je pomembno ovrednotiti ekosistemske storitve kmetijstva ter uravnotežiti tri stebre trajnosti. Z močnim razvojem podeželja je potrebno naslavljati podnebne izzive in pritegniti mlade, obenem pa nadgraditi okvir SKP za krizno upravljanje. Poleg tega je treba poenostaviti izvedbeni model z večjo prožnostjo za države članice in njihove strateške načrte.

Ministrica se je ob robu zasedanja sestala s komisarjem za kmetijstvo Januszom Wojciechowskijem in mu poročala o škodi v kmetijstvu v Sloveniji, ki je nastala zaradi pozebe in drugih vremenskih nevšečnosti v letošnjem letu. Glede na obseg škode, še zlasti v trajnih nasadih, je Slovenija uradno zaprosila za dodelitev pomoči iz kmetijske rezerve za nadomestitev izpada dohodka prizadetih kmetijskih gospodarstev. Ministrica je poudarila, da je »pomembno, da se za pridelovalce, še zlasti mlade, ponovno vzpostavi pogoje za nadaljevanje kmetijske proizvodnje. Pri tem je omenila, da je bila pomoč, ki jo je Slovenija prejela v lanskem letu po poplavah prav v tem oziru ključnega pomena. Komisar se je zavzel za hitro obravnavo slovenske zahteve.

Zasedanje se je sicer začelo z obravnavo dveh ribiških točk, ki sta na dnevnem redu vsako leto v tem času. Poleg priprave na novembrsko zasedanje Mednarodne komisije za ohranitev atlantskega tuna (ang. International Commission for the Conservation of Atlantic Tuna – ICCAT) je bil dosežen politični dogovor o ribolovnih možnostih za prihodnje leto (2025) za Baltsko morje. Ribiški točki ne zadevata neposredno slovenskega ribištva, načelno stališče Slovenije pa je, da je treba upoštevati stališča držav članic EU, ki jih tematika zadeva.

V okviru kmetijskih točk so se ministri seznanili in razpravljali o trenutnem stanju vprašanj v zvezi z mednarodno trgovino s kmetijskimi proizvodi. Ministrica Čalušić je izpostavila, da je ključen »pravičen in na pravilih temelječ globalni trgovinski sistem ter enaki konkurenčni pogoji za evropske proizvajalce z zagotavljanjem skladnosti uvoženih izdelkov z zdravstvenimi, okoljskimi in varnostnimi standardi EU«.

Ministri so razpravljali tudi o izzivih v prehranski verigi. Ministri so bili enotni, da se prehranska veriga, ki je ključna za prehransko varnost in trajnost podeželja, v zadnjem obdobju sooča s številnimi izzivi (mdr. podnebne in demografske spremembe, negotovosti na mednarodnih trgih, spremembe v potrošniških navadah, živalske in rastlinske bolezni, označevanje porekla in hranilne vrednosti, uvajanje novih tehnologij), ki zahtevajo usklajeno delovanje na ravni EU. Ministrica Čalušić je poudarila, da mora »prehranska veriga postati bolj odporna, trajnostna in inovativna, da bi se lahko uspešno soočila z izzivi prihodnosti«. Pri tem je izpostavila pomen integriranega pristopa k obravnavi prehranske verige, ki vključuje vse deležnike – od pridelovalcev, predelovalcev in distributerjev, do potrošnikov in oblikovalcev politik.