Skoči do osrednje vsebine

Odločitve vlade s sej vladnih odborov

Na sejah vladnih odborov je vlada med drugim sprejela sklep o povečanju namenskega premoženja in kapitala Eko sklada v veljavni Načrt razvojnih programov 2024-2027 je uvrstila nov projekt nakupa prostorov za potrebe Kmetijskega inštituta ter sprejela stališče do mnenja Državnega sveta k dopolnjenemu predlogu zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o fitofarmacevtskih sredstvih.

Povečanje namenskega premoženja in kapitala Eko sklada, Slovenskega okoljskega javnega sklada

Vlada je sprejela sklep o povečanju namenskega premoženja in kapitala Eko sklada, Slovenskega okoljskega javnega sklada v višini 143.643,20 evrov v skladu z Zakonom o uporabi sredstev, pridobljenih iz naslova kupnine na podlagi zakona o lastninskem preoblikovanju podjetij.

Povečanje namenskega premoženja Eko sklada bo namenjeno kreditiranju različnih okoljskih naložb pravnih oseb, samostojnih podjetnikov in zasebnikov ter občanov, predvsem naložb v ukrepe obnovljivih virov energije z namenom zmanjševanja emisij toplogrednih plinov. Vsako povečanje sklada namenskega premoženja Eko sklada pomeni povečanje sredstev, ki se jih lahko podeljuje z ugodnejšo obrestno mero.

Vir: Ministrstvo za okolje, podnebje in energijo

Uvrstitev novega projekta Nakup prostorov za potrebe Kmetijskega inštituta v Načrt razvojnih programov 2024 – 2027

Vlada je sklenila, da se v veljavni Načrt razvojnih programov 2024-2027 uvrsti nov projekt nakupa prostorov za potrebe Kmetijskega inštituta.

Kmetijski inštitut je zaradi prostorske stiske v preteklem letu poskušal za nakup ali najem pridobiti pisarniške prostore v neposredni okolici. Zaradi števila zaposlenih in novih projektov, s katerimi utrjuje položaj raziskovalne institucije tudi v mednarodnem okolju, je nakup nepremičnine na Vilharjevi cesti 33, ki je v neposredni bližini glavne upravne stavbe Kmetijskega inštituta, nujen. S tem bodo zagotovljeni ustrezni prostori za delovanje Kmetijskega inštituta na področju razvoja in raziskav s področja kmetijstva, varne hrane in okolja, izboljšale se bodo infrastrukturne kapacitete inštituta, ustvarjeni bodo pogoji za vrhunske znanstvene dosežke in patentne prijave ter izboljšani pogoji dela za izvajanje javne službe in nalog, zaradi katerih je vlada ustanovila inštitut.

Ocenjena vrednost projekta znaša 855.852 evrov z DDV ob upoštevanju odbitnega deleža DDV. Projekt bo financiran z lastnimi sredstvi Kmetijskega inštituta v višini 155.852 evrov in s proračunskimi sredstvi Republike Slovenije v višini 700 tisoč evrov, ki bodo zagotovljena v okviru postavke Investicije v raziskovalno dejavnost v letu 2024.

Vir: Ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in inovacije

Stališče vlade do mnenja Državnega sveta k dopolnjenemu predlogu zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o fitofarmacevtskih sredstvih

Vlada je sprejela stališče do mnenja Državnega sveta k dopolnjenemu predlogu zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o fitofarmacevtskih sredstvih (FFS) in ga poslala Državnemu zboru.

Vlada zavrača pomisleke Državnega sveta, da so predlagane spremembe opredelitve poklicnega uporabnika posledica pritiskov. Sprememba definicije poklicnih uporabnikov v celoti sledi opredelitvi iz Direktive 2009/128/ES. Namen omejevanja prodaje FFS za poklicno rabo samo poklicnim uporabnikom je tudi splošno zmanjšanje rabe FFS, ki je zahteva evropskega zelenega dogovora. Vlada poudarja, da bodo imeli nepoklicni uporabniki še vedno na voljo vsa FFS, ki so dovoljena za nepoklicno rabo in so pakirana v manjših embalažah za neposredno uporabo.

Glede predloga Državnega sveta o drugačnem načinu zbiranja osebnih podatkov kupcev FFS Vlada ponovno poudarja, da je vzpostavitev evidence nakupa poklicnih uporabnikov namenjena zagotavljanju visoke ravni varnosti hrane, sledljivosti FFS od nakupa do uporabe in preprečevanja nelegalne trgovine s FFS. Informacijska pooblaščenka in Zakonodajnopravna služba Državnega zbora (DZ) nista izpostavili nobenih neskladij s predpisi s področja varovanja osebnih podatkov. Predlog zakona ne zbira in ne obdeluje osebnih podatkov.

Državni svet v mnenju izpostavlja tudi problematiko dostopa ljudi na tretirana zemljišča. Vlada pojasnjuje, da kmetijske površine niso javne površine, zato do njih druge osebe nimajo dostopa. V primeru javnih površin mora upravljavec tretiranih površin te ograditi in označiti. Glede na to, da velja splošna prepoved rabe FFS na javnih površinah, je takšnih situacij izredno malo.

Kar zadeva širšo uporabo brezpilotnih letalnikov Vlada pojasnjuje, da veljavna Direktiva 2009/128/ES tretiranje iz zraka prepoveduje. V primeru dovolitve izjeme pa mora država članica izdelati kompleksno oceno tveganja za uporabo FFS in izda dovoljenje za vsako posamezno uporabo brezpilotnega letalnika. Glede na razvoj tehnike na tem področju in predvsem širitev rabe brezpilotnih letalnikov je Vlada v predlogu sprememb zakona predvidela dovoljenje za namene raziskav na tem področju. Ker na tem področju še ni ustreznega znanja, je možnost uporabe brezpilotnih letalnikov predvidela z namenom pridobitve ustreznih podatkov, ki bi v prihodnosti omogočili uporabo tudi v komercialne namene.   

Glede zakonskih določb o uporabi FFS v bližini podzemnih voda je Vlada v dopolnjenem predlogu zakona področje opredelila skladno z usmeritvami pravne službe DZ in ga uskladila s predlogi ministrstva, pristojnega za vode.

Kar zadeva zmanjšanje administrativnih bremen za kmetijska gospodarstva se Vlada zavezuje k razvoju enotne evidence, ki bo uporabljena za vse namene in za vse potrebe znotraj Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, tudi za potrebe oddaje zbirne vloge posameznega kmetijskega gospodarstva. Obstoječa evidenca bo tako nadomeščena z novo in ne bo prišlo do podvajanja.

Vir: Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano 

Vlada o posojilu razvojne banke pokojninskemu nepremičninskemu skladu

Vlada je na današnji seji odbora za gospodarstvo soglašala z morebitno odobritvijo posojila Razvojne banke Sveta Evrope Nepremičninskemu skladu pokojninskega in invalidskega zavarovanja v višini do 20 milijonov evrov.

Kredit bo namenjen financiranju gradnje približno 220 stanovanj za starejše in upokojence v Sloveniji, pri čemer razvojna banka financira 50 odstotkov vrednosti projekta.

Pri kreditih za financiranje projektov na območju Slovenije mora vlada skladno s statutom banke odobriti kredit z izjavo. O odobritvi posojila sicer odloča administrativni svet banke.

Vir: Ministrstvo za finance