Delovno srečanje, ki predstavlja prvega v nizu letnih srečanj vodij projektov, predstavnic Službe za projekte in evropska sredstva (SPES) ter strokovnih sodelavcev ministrstva, je bilo namenjeno izmenjavi izkušenj, dobrih praks, pa tudi izzivov, s katerimi se uslužbenci soočajo ob izvajanju in realizaciji projektnih aktivnosti, financiranih iz Načrta za okrevanje in odpornost (NOO) ter Programov evropske kohezijske politike (EKP), ki je glavna naložbena politika Evropske unije.

Uvodoma je vse navzoče nagovorila vodja Službe za projekte in evropska sredstva Jelena Tabaković, ki je predstavila pregled trenutnega stanja ter napovedala prihodnje aktivnosti, usmerjene k težnji slediti ciljem projektov ter učinkoviti porabi sredstev. Izpostavila je tudi sprejeti in objavljeni Postopkovnik za izvajanje in spremljanje Evropske kohezijske politike 2021–2027, ki – kot del vzpostavljenega sistema znotraj Ministrstva za javno upravo – opredeljuje postopke izvajanja kohezijske politike na Ministrstvu za javno upravo.

V nadaljevanju delovnega srečanja so sledile predstavitve 4 aktivnih projektov, financiranih iz Načrta za okrevanje in odpornost (NOO), ki so trenutno na Ministrstvu za javno upravo v izvajanju. Le-ti so: Krepitev digitalnih znanj in spretnosti javnih uslužbencev; Vzpostavitev kompetenčnega centra, Izboljšanje energetske učinkovitosti stavb v državni lasti s pomočjo energetskega vodenja (pilotni projekt) ter energetska sanacija poslovnih prostorov na Vojkovi 1A in 1B v Ljubljani.

Peter Novoselec iz Upravne akademije je predstavil projekt Krepitev digitalnih znanj in spretnosti javnih uslužbencev (DIGIKOMP); ki ga financira Republika Slovenija, Ministrstvo za javno upravo, ter Evropska unija – NextGenerationEU iz Mehanizma za okrevanje in odpornost v okviru naložbe Modernizacija digitalnega okolja javne uprave. Z omenjenim projektom se preko raznovrstnih usposabljanj za javne uslužbence, ki so brez kotizacije (interaktivne delavnice, seminarji, e-usposabljanja) spodbuja nadgradnja digitalnih veščin zaposlenih na področju temeljnih skupin digitalnih znanj in spretnosti, vključno s specialnimi znanji; s tem pa tudi digitalna preobrazba Slovenije, upoštevaje tudi omogočanje kariernega razvoja IT specialistov.

Breda Gruden iz Direktorata za javni sektor je predstavila aktivnosti reforme Vzpostavitev kompetenčnega centra / Centra za razvoj kadrov in dvig usposobljenosti zaposlenih v državni upravi, kjer glavni cilj reforme predstavlja izboljšanje upravljanja človeških virov v javni upravi. Slednje zasledujeta dva mejnika, in sicer predlog novele Zakona o javnih uslužbencih (ZJU-1), ki sledi osnovnemu cilju po učinkovitejšem, fleksibilnejšem in bolj enostavnem uslužbenskem sistemu, hkrati pa dodatno krepi strokovnost in neodvisnost javnih uslužbencev. Drugi del mejnika omenjene reforme pa predstavlja pripravljena Strategija ravnanja s kadri v Državni upravi do leta 2030 – »Ključ do boljše uprave je v ljudeh«, ki uvaja nove inovativne pristope na področju ravnanja z zaposlenimi, ki prinašajo premik od tradicionalnega ravnanja s kadrovskimi viri k ravnanju, ki v središče postavlja skrb za osebnostni, strokovni in karierni razvoj javnih uslužbencev vseh generacij in jih na tak način usposobi ter motivira za izzive in situacije prihodnosti. S sprejetjem ZJU-1 in Strategije bo vzpostavljena podlaga za sodoben in učinkovit sistem ravnanja s človeškimi viri v državni upravi, kar bo prispevalo k izboljšanju kompetenc javnih uslužbencev, njihovemu kariernemu razvoju in usposobljenosti ter posledično zagotavljanju kakovostnih javnih storitev.

Damjan Knific iz Direktorata za stvarno premoženje je predstavil aktivnosti na štirih ločenih projektih, ki se izvajajo na direktoratu in so sofinancirani s sredstvi NOO. Projekt Izboljšanje energetske učinkovitosti stavb v državni lasti s pomočjo energetskega vodenja, ki je kot pilotni projekt ena od naložb v okviru Modernizacije digitalnega okolja javne uprave, se izvaja že drugo leto, do sedaj pa je  bila vzpostavljena pilotna platforma za zbiranje, shranjevanje in obdelavo podatkov. Paralelno sta v teku projekta celovite energetske sanacije objektov na Vojkovi 1A in Vojkovi 1B v Ljubljani. Poleg celovite energetske sanacije obeh objektov se bo iz sredstev NOO sofinancirala tudi statična sanacija, del notranje prenove pa se financira iz lastnih sredstev. V začetni fazi pa je projekt vzpostavitve polnilne infrastrukture za službena električna vozila centraliziranih državnih organov. Vsem štirim projektom je skupno to, da gre za aktivnosti oziroma ukrepe v smeri zelenega prehoda. Cilj izvedbe projektov je bolj ekonomična raba energije, zmanjšanje porabljene energije, posledično pa zmanjšanje neposrednih in posrednih izpustov toplogrednih plinov.

V nadaljevanju delovnega srečanja so sledile še predstavitve projektov, financiranih iz evropskih kohezijskih sredstev.

Vodja Sektorja za kakovost predpisov in razvojno načrtovanje dr. Til Rozman je predstavil Stičišče za oblikovanje politik (SOP), katerega namen je krepiti kakovost oblikovanja javnih politik in predpisov, ki prispevajo h krožnemu in nizkoogljičnemu gospodarstvu. Z uporabo sodobnih, inovativnih in vključujočih pristopov želijo zlasti zagotoviti vključevanje vseh deležnikov v najzgodnejše faze oblikovanja javne politike oziroma predpisa.

Vodja Upravne akademija Bojana Bavec je predstavila program Usposabljanja javnih uslužbencev za kompetence prihodnosti, ki sledi cilju povečanja dostopnosti do usposabljanj brez kotizacije vsem javnim uslužbencem in funkcionarjem v obdobju od leta 2024–2029. Omenjen cilj Upravna akademija zasleduje z izvedbo 4.700 dogodkov (tj. usposabljanj v obliki delavnic, seminarjev ter drugih usposabljanj v živo in na daljavo) ter z razvitimi 22 novimi e-gradivi.

Namen investicije e-JN v obdobju 2024–2029, ki ga je predstavil vodja projekta Uroš Izlakar, je nadgradnja obstoječih ter uvedba novih digitalnih storitev, skupaj s tehnološko prenovo sistema. Cilji so, da bodo te storitve enostavne za uporabo, dostopne širši javnosti in omogočale boljše načrtovanje ter izvajanje postopkov javnega naročanja. Tehnološka prenova bo prispevala k izboljšani zmogljivosti, varnosti ter prilagodljivosti sistema. Sistem bo omogočal učinkovitejše upravljanje vseh faz javnega naročanja, s čimer se bo povečala preglednost in obenem zmanjšala administrativne stroške uporabnikov. Omenjeni sistem uporablja preko 30.000 uporabnikov, ki jim enotni kontaktni center nudi tudi pomoč in strokovno podporo.

O projektu Dviga profesionalizacije javnega naročanja (ProfJN) je navzočim spregovorila Nuša Peperko iz Direktorata za javno naročanje. Projekt zajema izvedbo programa izobraževanj in usposabljanj v okviru programa Akademije javnega naročanja, ki se izvaja v sodelovanju z Upravno akademijo, in izvedbo konferenc ter seminarjev, namenjenih tako naročnikom kot tudi ponudnikom/gospodarskim subjektom. V okviru projekta se bodo povečale tudi svetovalne aktivnosti strokovnih sodelavcev Direktorata za javno naročanje, predviden je tudi razvoj treh manjših elektronskih orodij za pomoč pri izvajanju javnih naročil.

Osrednji del dogodka je bil namenjen predstavitvi procesa izvajanja kohezijske politike na MJU. Predstavnice Službe za projekte ter evropska sredstva so med drugim predstavile pomembnost zaščite finančnih interesov in boja proti goljufijam, način poročanja v novi perspektivi 2021-2027 in v okviru NOO ter izkušnje v zvezi administrativnimi preverjanji, s poudarkom na kontroli javnih naročil, kontroli listin ter kontroli stroškov dela.