Minister Jože Novak je v nagovoru poudaril posledice spreminjajočega se podnebja, ki se vse pogosteje kažejo v ekstremnih vremenskih pojavih po vsem svetu, in ob tem na nujnost, da države na te pojave ukrepamo usklajeno. Tudi Slovenija se je v zadnjih dveh letih soočila z ekstremnimi poplavami in pred tem tudi obsežnim požarom na Krasu. »Zato se zavedamo, da je sodelovanje z državami za večjo odpornost nujno, organizacija in gostiteljstvo tega zasedanja pa sta za nas privilegij. Izredno vesel sem, da je osrednja tema tokratnega zasedanja podnebna odpornost v mednarodnih porečjih in povodjih,« je poudaril in dodal, da so tudi v čezmejnem vodnem sodelovanju nujni inovativni pristopi in uporaba sodobnih tehnologij. »Pri tem mora biti v ospredju dosegljivost teh tehnologij tudi ekonomsko manj razvitim državam, kjer so podnebne spremembe, suše in poplave mnogokrat bolj izrazite. Vesel sem, da je Slovenija že nekaj let uspešna na področju razvoja in uvajanja sodobnih tehnologij.«

Danes je pomemben dan za Slovenijo! Gostimo organizacijo Združenih narodov, pogodbenice Vodne konvencije, 600 udeležencev iz stotih držav. Izkušnje Slovenije iz naravnih katastrof kažejo, da je treba mednarodno sodelovanje na področju voda okrepiti. Spoznal sem, da pri tem sodelovanju ne gre samo za načelne besede, ampak da prinaša tudi konkretne akcije. Jože Novak, minister

Tokratno jubilejno deseto zasedanje pogodbenic Vodne konvencije je rekordno po udeležbi: več kot 600 udeležencev iz sto različnih držav. »To nam daje upanje, da bomo v prihodnje še bolj tvorno sodelovali v čezmejnem trajnostnem urejanju voda. S tem bomo prispevali k miru in stabilnosti v posameznih regijah in celotnem svetu. Svet danes mir potrebuje bolj kot kadarkoli prej. Voda in mir sta tesno povezana,« je zaključil minister Novak.

Kot je poudarila Tatiana Molcean, izvršna sekretarka Ekonomske komisije Združenih narodov za Evropo (angleško United Nations Economic Commission for Europe – UNECE), jo z optimizmom navdaja dejstvo, da se je na tem zasedanju zbralo največ udeležencev doslej in konvencija s pridruževanjem novih članic postaja globalna., »Ne moremo delovati vsak za sebe: če želimo biti učinkoviti, moramo delati skupaj. Čaka nas veliko dela, ukrepati pa moramo hitro,« je povedala Molceanova. »Čezmejno vodno sodelovanje pomeni opolnomočenje, saj tistim, ki se vključujejo, prinaša koristi. Pomeni zaupanje, saj priznavamo, da smo odvisni drug od drugega in pri spopadanju z vodnimi izzivi potrebujemo pomoč. In pomeni upanje, saj kljub povečani negotovosti skupaj lahko ukrepamo in zaščitimo vodni vir tudi za prihodnje generacije.«

Zbrane sta pozdravila še Harry Liiv, ki je v imenu Estonije v zadnjem triletnem obdobju predsedoval biroju konvencije. in Preko video povezave je zbrane pozdravila Amina J. Mohammed, namestnica generalnega sekretarja Združenih narodov, ki je izpostavila  pristop novih članic in širitev konvencije za skupno prispevanje k trajnosti in odpornosti.

Uvodni dan zasedanja bo v nadaljevanju posvečen posebni razpravi v okviru tako imenovanega visokega segmenta z naslovom »Naše vode, naša prihodnost: čezmejno vodno sodelovanje za krepitev podnebne odpornosti«. V treh vsebinskih sklopih na teme: čezmejno vodno sodelovanje za podnebno prilagajanje, čezmejno medsektorsko sodelovanje za podnebno blažitev in krepitev podnebne odpornosti s čezmejnim varstvom in obnovo ekosistemov ter biotske raznovrstnosti. V razpravah bodo sodelovali visoki predstavniki držav (ministri, državni sekretarji) ter medvladnih in vladnih organizacij. V tretjem, poznopopoldanskem panelu, bo sodeloval tudi minister za naravne vire in prostor Jože Novak.

Sklepi visokega segmenta bodo prispevali k razpravam na 29. svetovnem vrhu o podnebnih ukrepih v Bakuju v Azerbajdžanu novembra letos.

Jutri in v petek se nadaljuje redni del zasedanja konvencije, vzporedno pa se bodo zvrstili še vsebinsko zanimivi stranski dogodki (program). Ti so predvsem priložnost za izmenjavo mnenj in izkušenj, idej in primerov dobrih praks med državami. Posebna pozornost bo jutri namenjena slovenskim dosežkom na področju naprednih tehnologij, ki jih razvija Center odličnosti Vesolje-SI. Satelitske tehnologije namreč omogočajo bolj učinkovito upravljanje čezmejnih porečij in povodij ter hitrejše analize naših odzivov na naravne nesreče in podnebne spremembe.

Med današnjimi pa naj izpostavimo stranski dogodek z naslovom »Zgodnje opozarjanje za vse: Se lahko zaščitimo s sistemi zgodnjega opozarjanja?«, v katerem bo sodelovala tudi generalna direktorica Direktorata za vode na Ministrstvu za naravne vire in prostor dr. Lidija Globevnik.

Zadnji dan zasedanja bo Slovenija od Estonije prevzela tudi predsedovanje biroju Vodne konvencije za obdobje 2024–2027.

O Vodni konvenciji

Vodna konvencija deluje kot uveljavljena medvladna platforma pod okriljem Združenih narodov (ZN) za promocijo čezmejnega varstva in trajnostne rabe površinskih in podzemnih voda. Ključno vlogo ima tudi pri krepitvi pomena meddržavnih sporazumov o upravljanju čezmejnih vodotokov, mednarodnih jezer in vodonosnikov. Vodna konvencija je bila sprejeta v Helsinkih leta 1992, uveljavljena pa je bila leta 1996. Slovenija je konvencijo ratificirala leta 1999.

Konvencija trenutno združuje 55 pogodbenic, sicer pa z Vodno konvencijo redno sodeluje preko 130 držav članic Združenih narodov. Do leta 2016 je bilo članstvo v konvenciji omejeno zgolj na države regije UNECE. Z mandatom generalnega sekretarja OZN Antonia Guterresa o širitvi članstva tudi izven regije UNECE pa je konvencija postala globalna. Vodna konvencija deluje na vseh kontinentih, z izjemo Avstralije in Antarktike. Za njeno delovanje skrbi sekretariat Vodne konvencije na sedežu UNECE v Ženevi, usmerja pa ga biro Vodne konvencije in biroju predsedujoča država.