Podonavska strategija je makro-regionalna strategija EU, katero je Evropski svet sprejel leta 2011. Strategija poziva štirinajst držav te makro-regije (od katerih je devet članic EU, pet pa kandidatk za članstvo v EU) k tesnejšemu sodelovanju na enajstih tematskih področjih, med katerimi Slovenija skupaj s Srbijo koordinira področje 1b, ki zadeva mobilnost in multimodalnosti v cestnem, železniškem in zračnem prometu.

Ministrica za infrastrukturo mag. Alenka Bratušek je tako s srbskim ministrom za promet, gradbeništvo in infrastrukturo, g. Goranom Vesićem vodila ministrsko razpravo o zadevah skupnega interesa na tem področju. Udeleženci so obravnavali številna odprta vprašanja v zvezi s tem, da bi bil promet v vseh državah makro-regije konkurenčen, atraktiven, varen in predvsem tudi okolju bolj prijazen. Poleg teme povezljivosti v smeri trajnostne infrastrukture in čistejšega prometa, obravnavali tudi vprašanja načina financiranja prometne infrastrukture, v skladu z evropskimi standardi, določenimi v Uredbi EU o smernicah Unije za razvoj vseevropskega prometnega omrežja (Uredba TEN-T), ki je bila sprejeta junija letos.

Namen ministrskega srečanja je bil predvsem: poglobitev vzpostavljenega sodelovanja na visokem nivoju, strinjanje o potrebi po skupnem pristopu za reševanje skupnih izzivov, pospeševanje ključnih projektov povezljivosti z dodano vrednostjo za makro-regijo, tako za države regije, ki so članice EU, kot tudi tiste, ki so trenutno kandidatke za članstvo v EU.

Ob koncu ministrskega zasedanja so predstavniki držav članic Podonavske makro-regije, sprejeli skupno ministrsko izjavo, s katero so izrazili enakovredno podporo razvoju vseh oblik prevozov ter še posebej tistih, ki prispevajo k čistejšemu okolju npr. železniškemu prometu. Ob tem so se zavzeli za vzdrževanje in izgradnjo odporne prometne infrastrukture, izboljšanje cestnoprometne varnosti ter pozvali k uvajanju trajnostne mobilnosti v urbanih središčih. Poleg tega pa so z izjavo pozvali k zavedanju po potrebi dvojne uporabe infrastrukture (za civilne in vojaške namene), ki je na voljo ter končno tudi obsodili agresijo na Ukrajino in uničevanje prometne infrastrukture na njenem ozemlju.