Državni zbor je danes v tretji obravnavi sprejel tri zakone o ratifikaciji mednarodnih pogodb, potrebnih za vstop Slovenije v Evropsko vesoljsko agencijo (ESA). Gre za Zakon o ratifikaciji Konvencije o ustanovitvi Evropske vesoljske agencije (ESA), Zakon o ratifikaciji Sporazuma med Vlado Republike Slovenije in ESA v zvezi s pristopom Republike Slovenije h Konvenciji o ustanovitvi ESE in povezanimi pogoji ter Zakon o ratifikaciji Sporazuma med državami pogodbenicami Konvencije o ustanovitvi ESE in ESO o varovanju in izmenjavi tajnih podatkov. Državni zbor je vse navedene zakone sprejel soglasno.

Matevž Frangež, državni sekretar na Ministrstvu za gospodarstvo, turizem in šport, je pred sprejemom zakonov dejal: »Slovenija ima majhen, a dinamičen in izjemno hitro rastoč vesoljski sektor, ki je iskan partner v različnih programih v okviru ESE. Z dosego polnopravnega članstva se mu bodo še širše odprla vrata priložnosti, pri čemer se bodo razvijale tehnologije in industrije, ki niso pomembne samo za vesolje, temveč tudi za življenje na zemlji.«

Za polnopravno članstvo je Slovenija zaprosila na Vrhu o vesolju v španski Sevilji novembra lani. S tem se je začel intenziven postopek pogajanj, ki je vključeval pregled pripravljenosti Slovenije na polnopravno članstvo, pregled pripravljenosti slovenske vesoljske industrije, sprejem Slovenske vesoljske strategije ter akcijskega načrta, s katerim je Vlada Republike Slovenije opredelila okvir prihodnjih vlaganj Slovenije v vesoljske programe ESA. 18. junija letos sta predsednik Vlade Republike Slovenije dr. Robert Golob in generalni direktor ESE Josef Aschbacher podpisala Sporazumu med Vlado Republike Slovenije in Evropsko vesoljsko agencijo o pristopu h konvenciji o ustanovitvi Evropske vesoljske agencije.

Slovenija bo polnopravna članica postala z dnem, ko bodo listine o njenem pristopu deponirane pri vladi Francoske republike kot depozitarju, predvidoma s 1. januarjem 2025.

Slovenija z ESO sodeluje od leta 2009, ko je podpisala Sporazum evropske sodelujoče države (angleško The Plan for European Cooperating States - PECS). V letu 2016 je sodelovanje nadgradila s podpisom pridružitvenega sporazuma, s čimer je postala pridružena članica ESE. Leta 2020 pa je Slovenija podpisala še okrepljeni pridružitveni sporazum, ki se izteče 31. decembra 2024.

Slovenski vesoljski sektor se v zadnjih letih zelo hitro razvija, kar se kaže tako v številu sklenjenih pogodb kot številu podjetij in raziskovalnih institucij, ki razvijajo tehnologije in rešitve za vesolje. S pomočjo ESE se razvijajo visokotehnološke rešitve, ki niso uporabne le v vesoljskem sektorju, ampak tudi v širši družbi. Po trenutnih ocenah vsak evro, vložen v vesolje, ustvari od štiri do pet evrov na področju gospodarstva in pomaga ohraniti ali ustvariti več kot 11 delovnih mest.

Polnopravno članstvo v ESI Sloveniji: 

• prinaša enakopravno sodelovanje z drugimi članicami ESE pri sprejemanju ključnih odločitev,
• povečuje prepoznavnost Slovenije v svetu kot čedalje pomembnejšega akterja v mednarodnem vesoljskem sektorju,
• daje možnost sodelovanja v programih, v katerih slovenski vesoljski sektor do zdaj še ni mogel sodelovati ter
• dodatno odpira vrata za sodelovanje s podjetji držav članic ESE in drugih držav, tudi za komercialne projekte.

Polnopravno članstvo v ESI prinaša tudi dodatne finančne obveznosti. Članarina se bo z dosedanjih 500.000 evrov povečala na približno 2,8 milijona evrov, v skladu z določbami iz konvencije in povezanega sporazuma pa je v letu 2025 predvideno tudi plačilo enkratnega zneska v vrednosti 1,7 milijona evrov (angleško entry fee). Finančne obveznosti za izbirne programe, v katerih sodeluje Slovenija, bodo do konca leta 2025 ostale nespremenjene, o obveznostih v naslednjem triletnem proračunskem obdobju pa se bo Slovenija, upoštevajoč interes in kapacitete gospodarstva, odločala konec leta 2025 pred zasedanjem ministrskega sveta ESA.

Vplačila v ESO se sicer v več kot 90 odstotkih povrnejo podjetjem in raziskovalnim institucijam držav članic v obliki projektov (koncept tako imenovanega geografskega povračila). V zadnjem kvartalu 2023 je bil zadevni koeficient za Slovenijo ena, kar pomeni, da so se Sloveniji v ESO vplačana sredstva povrnila praktično v celoti.