Dogodek je bil namenjen tudi predstavnikom občin Logatec in Žiri ter članom invalidskih in upokojenskih organizacij.

Cilj projekta, ki ga financira Ministrstvo za okolje, podnebje in energijo RS, je ustvariti skrbno načrtovan prostor, prilagojen ranljivim skupinam. »V prejšnjem tednu smo bili v Državnem svetu, kjer smo predstavili nadaljevanje projekta, ki se širi v Zgodbo petih prostorov,« je uvodoma povedal Vojmir Drašler z Ministrstva za okolje, podnebje in energijo RS.  

V projekt se je od leta 2016 do danes vključilo že več kot 100 slovenskih občin, ki imajo ključno vlogo pri postavitvi brezplačnega sistema podatkov o dostopnosti infrastrukture za invalide, v katerem so na voljo informacije o fizičnih ovirah na poti, dostopnosti javnega prometa, parkirnih mestih, primernosti javnih objektov ter poti in prehodov za pešce. »Veseli nas, da projekt uspešno poteka že osmo leto zapored. Trenutno zajema več kot 50.000 različnih objektov,« je pripomnil vodja projekta na Geodetskem inštitutu Slovenije, mag. Roman Rener.

Jani Demšar, strokovni sodelavec na Geodetskem inštitutu, je predstavil proces nabora terenskih podatkov dostopnosti infrastrukture za invalide v sodelujočih občinah. Vsi podatki so na voljo v brezplačnem spletnem pregledovalniku, in služijo za izdelavo spletne in tiskane karte dostopnosti, izdelavo akcijskih načrtov za odpravo ovir ter navigacijo v prostoru. Poudaril je, da zajem podatkov na terenu poteka popolnoma digitalizirano in ga izvajajo invalidi sami.

Sabina Janičijević, iz sektorja za dostopnost na Beletrini, je izpostavila pomen spletne dostopnosti. Ozaveščenost se je v zadnjih letih na tem področju znatno povečala, vendar praksa še vedno zaostaja. »Vse več storitev in informacij se seli na splet, zato je ključno, da so te strani dostopne za vse,« je poudarila.

Pomembno vlogo pri ustvarjanju podpornega okolja za osebe z ovirami ima lokalna oblast. Občine lahko s prilagoditvijo infrastrukture bistveno prispevajo k boljši integraciji invalidov in starejših v družbo. Lenka Grošelj, višja svetovalka za družbene dejavnosti občine Idrija, je predstavila pozitivne spremembe, ki so jih uvedli v občini, in načrte za prihodnje izboljšave. Kot problematične točke je navedla ne znižane pločnike in neustrezno dostopnost določenih javnih površin.

Ivo Ozebek iz Sveta za invalide občine Idrija je opozoril na nevarnost vožnje z vozičkom po cestah zaradi pomanjkljivo urejenih pločnikov. Domačini sicer poznajo teren in se prilagodijo, kar pa predstavlja težavo za invalide, ki niso domačini. Metka Pavšič iz istega sveta je ob tem dodala, da so pozitivne spremembe v zadnjih letih vidne, spomnila pa je na pogosto spregledano skupino – starejše. Ti so zaradi večkratnih oviranosti pogosto povsem izključeni iz družbenega življenja.

Z zagotavljanjem ustrezne dostopnosti in vključenosti oseb z ovirami občine spoštujejo zaveze o dostopnosti in osebni mobilnosti Konvencije OZN o pravicah invalidov, EU Strategije o pravicah invalidov za obdobje 2021–2030, Direktive (EU) 2019/882 o zahtevah glede dostopnosti za proizvode in storitve ter Zakona o dostopnosti do proizvodov in storitev za invalide. Cilj projekta je priključiti vseh 212 slovenskih občin.