»Nobenega napredka ne bomo dosegli, če ne bomo zaustavili nasilja, utišali orožja in se vrnili k diplomaciji. Boriti se moramo proti nekaznovanosti in zagotoviti odgovornost za grobe kršitve pravic žensk in deklet. Naj bodo ženske in dekleta del rešitve za mirnejši svet. Sodelujmo skupaj pri razgradnji patriarhata v korist resnične enakosti,« je poudarila.

V vlogi članice Varnostnega sveta je Slovenija globoko zaskrbljena zaradi pomanjkanja dejanskega napredka proti polnemu, enakemu in tehtnemu sodelovanju žensk v vseh vidikih in vseh fazah prizadevanj za mir in varnost. Zato podpira prizadevanja za bolj vključujoče mirovne procese s kvotami za ženske, za podporo lokalnim ženskim organizacijam v kriznih okoljih in za oblikovanje podpornih okolij za varno vključevanje žensk v mirovna prizadevanja.

»Opolnomočenje žensk in zagotavljanje njihovega sovodenja in soodločanja ni le pravično, ampak ključno za oblikovanje vključujočih in odpornih družb,« je dodala državna sekretarka Gabrič. Pri tem je podprla pobudo generalnega sekretarja Združenih narodov za skupno zavezo k večji vlogi žensk v mirovnih procesih.

Agenda za ženske, mir in varnost je okvir, ki ga je z desetimi resolucijami v zadnjih 24 letih vzpostavil Varnostni svet Organizacije združenih narodov (OZN), ki celovito obravnava vpliv oboroženih konfliktov na ženske ter njihov prispevek pri reševanju konfliktov. Letno poročilo generalnega sekretarja OZN o ženskah, miru in varnosti, ki je bilo pripravljeno kot podlaga za odprto razpravo Varnostnega sveta, izpostavlja slabšanje vseh globalnih kazalcev situacije žensk in deklic. Podvojilo se je število žensk in deklic, ki so bile v letu 2023 ubite v oboroženih konfliktih, prav tako je za polovico naraslo število primerov spolnega nasilja v konfliktih.