V času, ko tehnologija hitro napreduje, moramo zagotoviti, da pravosodje ostaja dostopno, pregledno in učinkovito. Sodobna orodja in digitalizacija lahko pomembno prispevajo k hitrejšemu reševanju zadev, a obenem moramo biti pozorni na varstvo osebnih podatkov in pravic posameznikov.

V zadnjem letu smo se na Ministrstvu za pravosodje srečevali s številnimi izzivi ter naredili pomembne korake k izboljšanju delovanja pravosodnega sistema in k zagotavljanju boljše zaščite pravic posameznikov, za kar gre zahvala prav vsem pravosodnim deležnikom: »Vsem, ki konstruktivno prispevajo k oblikovanju ljudem prijaznega pravosodja, iskrena hvala. Menim, da so pozitivni učinki tudi plod vse boljšega sodelovanja in rednega sestajanja z vsemi ključnimi akterji. Hvala vsem, ki tvorno sodelujejo v različnih delovnih skupinah, tako pri oceni stanja kot pri pripravi potrebnih zakonskih ter organizacijskih sprememb. Zato tudi verjamem, da smo na dobri poti, da uresničimo naše zaveze vsem uporabnikom storitev - vzpostaviti pravičnejši, dostopnejši in bolj učinkovit pravosodni sistem za vse,« je ob tej priložnosti izpostavila ministrica za pravosodje Andreja Katič.

Iz pregleda stanja na področju pravosodja v državah članicah Evropske unije za leto 2024 izhaja, da je Slovenija zavezana k izboljšanju učinkovitosti svojega pravosodnega sistema, še posebej pri obravnavi zapletenih civilnih in gospodarskih zadev. Povprečno trajanje sodnih postopkov se skrajšuje, kar kaže na zmanjševanje zaostankov in hitrejšo obravnavo primerov. Sodni postopki s področja korupcije ter pranja denarja pa, v primerjavi z drugimi državami Evropske unije, trajajo predolgo, kar je ugotovila tudi Evropska komisija v letnem poročilu o vladavini prava. Slednje tudi ocenjuje, da je dosežen napredek pri uvajanju zaščitnih ukrepov za neodvisnost sodstva in avtonomijo državnih tožilcev pri parlamentarnih preiskavah ob upoštevanju evropskih standardov ter napredek pri zagotavljanju, da reforma imenovanj v pravosodju vsebuje ustrezne zaščitne ukrepe za neodvisnost sodstva. Komisija je prepoznala določen napredek tudi pri usklajevanju glede povečanja prejemkov sodnikov in državnih tožilcev, izboljšave so opazne tudi na področju upravnih zadev. Spodbudna je visoka uvrstitev Slovenije na področju kolektivnega varstva pravic potrošnikov, kar kaže na prepoznano prizadevanje pri urejanju tega področja že pred sprejetjem Direktive o zastopniških tožbah. Seveda pa je, v luči izboljšanja delovanja in učinkovitosti pravosodnega sistema,  potrebno dokončati in zagotoviti izvajanje zgoraj naštetih ukrepov.

Novela Zakona o kazenskem postopku

Z novelo Zakona o kazenskem postopku, ki je bila sprejeta v mesecu juniju letošnjega leta, ohranjamo visoko raven varovanja človekovih pravic, hkrati pa smo zagotovili, da bosta imela policija in državno tožilstvo še naprej na voljo orodja, ki jih potrebujeta za pregon organiziranega kriminala in kriminala belih ovratnikov. Poleg tega smo z možnostjo priprave sodnih odločb v lahkem branju pravosodje približali ljudem in ga naredili bolj razumljivega.

Največja korist otrok v sodnih postopkih

Posebno pozornost namenjamo področju vprašanja pravic in posebne skrbi za položaj otrok v sodnih postopkih. Slovenija ima vzpostavljene posebne ureditve, ki zagotavljajo, da so otroci, vključeni v sodne postopke, bodisi kot žrtve ali obtoženci, obravnavani z ustrezno skrbnostjo in pozornostjo. Želimo oblikovati boljše pravne okvire in postopke, ki bodo zaščitili otroke v sodnih postopkih in jim omogočili, da bodo njihove pravice ustrezno varovane. Naša želja pa je tudi, da Slovenija postane pionirska država, ki bo širila odličnost sistemov otrokom prijaznega pravosodja v vseh državah članicah EU. S svojim delom nadaljuje Hiša za otroke, poleg tega pa v okviru Ministrstva za pravosodje aktivno deluje medresorska delovna skupina za izvedbo projekta »Izboljšanje stanja na področju sodnega izvedenstva v družinskih zadevah in s tem položaja otrok v sodnih postopkih« zelo široke sestave, v kateri sodelujejo predstavniki sodišč vseh stopenj, sodni izvedenci klinične psihologije in psihiatrije, predstavniki Zbornice kliničnih psihologov in Strokovnega sveta za sodno izvedenstvo, Varuha človekovih pravic, nevladnih organizacij (Društvo za nenasilno komunikacijo), Skupnosti centrov za socialno delo in resornih ministrstev – Ministrstva za pravosodje, Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti ter Ministrstva za zdravje.

Zakon o mladoletnih storilcih kaznivih dejanj

Pripravljamo nov predlog Zakona o obravnavanju mladoletnih storilcev kaznivih dejanj, ki bo, med drugim, zagotovil podlage za zgodnejšo izdelavo individualne ocene potreb mladoletnika, postopke proti mladoletnikom opredelil kot prednostne, ter uredil podlage za zagotavljanje multidisciplinarnih usposabljanj za strokovnjake, ki obravnavajo mladoletnike.

Novela Zakona o odvzemu premoženja nezakonitega izvora

V postopku javne razprave je novela Zakona o odvzemu premoženja nezakonitega izvora (ZOPNI), katere cilj je zagotoviti učinkovitejše postopke odvzema premoženja nezakonitega izvora, okrepiti sodelovanje vseh organov v navedenih postopkih ter odpraviti pomanjkljivosti oziroma nejasnosti v zakonskih določbah, ki so se pokazale v letih izvajanja ZOPNI v praksi, ob upoštevanju načela, da nihče ne more obdržati premoženja, ki ga je pridobil na nezakonit način oziroma z nezakonito dejavnostjo. ZOPNI bo dopolnil obstoječe zakone in omogočil boljšo usklajenost med finančnimi preiskavami in kazenskimi postopki.

Sodniška zakonodaja

Na področju sodstva tako ministrstvo intenzivno nadaljuje s prenovo sodniške zakonodaje, in sicer s pripravo novega Zakona o sodiščih in Zakona o sodnikih ter novelo Zakona o sodnem svetu. Predlagane zakonodajne rešitve uveljavljajo okrožje kot temeljno organizacijsko strukturo prvostopenjskih sodišč in uvedbo enega naziva sodnika prve stopnje (okrožni sodnik). Okrajna sodišča, ki so že sedaj organizacijske enote okrožnih sodišč, bodo postala zunanji oddelki okrožnih sodišč, s čimer se ohranja dostopnost strank do sodnega varstva. Sprememba bo omogočila tudi večjo mobilnost sodnikov znotraj okrožja in predvsem enakomernejšo obremenitev sodnikov. Zakonske podlage bodo tako omogočile večjo optimizacijo poslovnih procesov na sodiščih v luči učinkovitejšega poslovanja in boljše izrabe kadrovskih virov, enakomernejša obravnava zadev po posameznih okrožjih pa bo rezultirala v hitrejšem odločanju, kar bo za stranke sodnih postopkov pomenilo tudi učinkovitejše uveljavljanje njihovih pravic.

Novela Zakona o dedovanju

Ključna rešitev novele zakona je pospešitev zapuščinskih postopkov, ko so dediči neznani. Skrajšuje se rok za oklic neznanim dedičem, objava oklica v Uradnem listu RS oziroma na drug primeren način se nadomešča z objavo na spletni strani sodišča, objava na sodni deski pa ostaja. Stroški, ki jih imajo zapuščinska sodišča zaradi objave oklicev neznanim dedičem in upnikom, se bodo z objavami na spletnih straneh zmanjšali. Skrajšanje rokov v oklicnih postopkih bo pospešilo dokončanje zapuščinskih postopkov, s tem pa ureditev lastništva nepremičnin, ki so trenutno zaradi nedokončanih zapuščinskih postopkov brez urejenega lastništva in zato neizkoriščene. Prav tako novela prinaša dodatne razbremenitve za državljane, saj bodo sodišča dolžna že sama poslati pravnomočen sklep o dedovanju pošlje banki ali drugi plačilni organizaciji, pri kateri je imel zapustnik odprt račun ali shranjeno drugo premoženje. Če pa bo predmet dedovanja orožje ali strelivo, bo sodišče pravnomočen sklep o dedovanju poslalo tudi upravni enoti, kjer je imel pokojnik stalno prebivališče. S tem se razbremenjuje dediča, da obvesti upravno enoto o spremembi lastništva orožja in hkrati zagotavlja ažurnejši in hitrejši nadzor na tem področju. Izpostaviti je treba, da od 15. januarja 2024 je mogoče vloge, listine in pisanja vlagati tudi po elektronski poti prek portala e-sodstvo v zapuščinskih postopkih, prav tako pa sodišča lahko strankam, ki imajo varne elektronske predale vročajo po elektronski poti. S tem se znižuje in lajša tudi poslovanje strank s sodiščem, saj tudi npr. dedič, ki je trenutno v drugi državi lahko po elektronski poti vloži vlogo v zapuščinskem postopku.

Predlog Zakona o zaščitnih ukrepih za osebe, ki se javno udejstvujejo

V pripravi je predlog Zakona o zaščitnih ukrepih za osebe, ki se javno udejstvujejo (Direktiva SLAPP), katerega osnovni cilj je varstvo in krepitev pravice do svobode izražanja in obveščanja, svobode umetnosti in znanosti ali svobode zbiranja in združevanja o zadevi v javnem interesu in zaščita upravičencev pred vlaganjem očitno neutemeljenih zahtevkov in zlorabami sodnih postopkov zgolj z namenom onemogočati, oteževati ali odvračati njihovo nadaljnjo javno udejstvovanje.

Digitalizacija

Ministrstvo za pravosodje na področju digitalizacije poslovanja sodišč s strankami in drugimi udeleženci sodnih postopkov tesno sodeluje z Vrhovnim sodiščem tako z vidika zagotavljanja verodostojnih splošnih informacij o sodnih postopkih, kot tudi z vidika samega elektronskega poslovanja v posameznem sodnem postopku, ki stranki bodisi omogoča elektronsko vložitev vloge in možnost udeležbe pri procesnih dejanjih prek avdio-video konference, s katero ta učinkoviteje uresničuje pravico do sodnega varstva, bodisi jim zagotavlja lažjo in hitrejšo seznanitev z vsebino končne sodne odločitve. Že vrsto let je strankam omogočeno elektronsko poslovanje na področju izvršilnega in zemljiškoknjižnega postopka, v postopkih zaradi insolventnosti in v registrskem postopku. Preglednejši in učinkovitejši izvedbi javne dražbe v izvršilnem postopku je, prav zaradi boljših možnosti poplačila terjatev upnikov, namenjen spletni portal Sodnedrazbe.si, ki podpira iskanje prodaj in izvajanje spletnih javnih dražb v izvršilnih postopkih. Od začetka letošnjega leta je bilo elektronsko poslovanje sodišč s strankami razširjeno tudi na druge sodne postopke. Omogočeno je vlaganje vlog, listin in pisanj po elektronski poti prek portala e‑sodstvo ter vročanje po elektronski poti v zapuščinskih postopkih, v postopkih za pridobitev popolne poslovne sposobnosti otroka, ki je postal roditelj, v postopkih za dovolitev sklenitve zakonske zveze, v postopkih v zakonskih sporih, v postopkih za ugotovitev in izpodbijanje očetovstva in materinstva, v postopkih za varstvo koristi otroka, v postopkih o stanovanjskem varstvu ob razvezi zakonske zveze in v postopkih po zakonu, ki ureja preprečevanje nasilja v družini.  Od junija pa je mogoče v elektronski obliki vložiti tudi predlog za dopustitev revizije.