Včeraj do poznega popoldneva je potekala razprava na visoki ravni »Naše vode, naša prihodnost: čezmejno vodno sodelovanje za krepitev podnebne odpornosti«, ob koncu katere so bili sprejeti tudi zaključki visokega segmenta desetega zasedanja vodne konvencije.

Slovenija trenutno že predseduje Alpski konvenciji in Barcelonski konvenciji, jutri prevzema predsedovanje Vodni konvenciji in konec leta tudi Konvenciji za varstvo reke Donave. Ta splet naključij postavlja Slovenijo za določeno obdobje v osrednji del čezmejnega vodnega sodelovanja. Sinergije, ki iz take situacije nedvomno izhajajo, bomo razumeli tudi v kontekstih slovenskih nacionalnih potreb in interesov.

Pester nabor stranskih dogodkov

Vsebinsko izjemno zanimivi stranski dogodki, skupaj jih bo v treh dneh kar 14, so tako za strokovno kot širšo javnost predvsem priložnost za izmenjavo mnenj in izkušen ter idej in primerov dobrih praks med državami. Nabor tem, povezanih s čezmejnim upravljanjem voda, ki bodo obravnavane v sklopu stranskih dogodkov je pester, med drugim: sistemi zgodnjega opozarjanja pred poplavami, obvladovanje suše v čezmejnih kontekstih, čezmejna izmenjava podatkov kot orodja za vodno diplomacijo in spodbujanje miru, varstvo in obnova ekosistemov in biotske raznovrstnosti, razvoj vodnih in podnebnih projektov v čezmejnih porečjih in povodjih, krepitev čezmejnega sodelovanja s celostnim upravljanjem voda po načelu »od izvira do morja« ter nenazadnje nove tehnologije za povečanje podnebne odpornosti v čezmejnih porečjih in povodjih.

Prav slednjemu je bila namenjena posebna pozornost na današnjem stranskem dogodku, in sicer slovenskim dosežkom na področju naprednih tehnologij, ki jih razvija Center odličnosti Vesolje-SI. Satelitske tehnologije namreč omogočajo bolj učinkovito upravljanje čezmejnih porečij in povodij ter hitrejše analize naših odzivov na naravne nesreče in podnebne spremembe. V razpravi so se sodelujoči posvetili vprašanju, kako najbolje vključiti nove znanstveno-tehnološke pristope za podporo nadzoru stanja in upravljanju ekosistemov v porečjih in z njimi povezanih podnebnih ukrepov. Razvoj podnebnih sprememb je mogoče učinkovito spremljati s satelitskimi tehnologijami in analizirati z digitalnimi dvojčki modelov ekosistemov, da bi ocenili njihov potencialni odziv na naravne nesreče in same posledice podnebnih sprememb. Poudarek je bil na načinih, kako se lahko upravljavci porečij učijo iz preteklih dogodkov in optimizirajo odpornost na pričakovane prihodnje izzive.

Ob robu zasedanja je direktor Centra odličnosti Vesolje-si dr. Tomaž Rodič Univerzi Jkuat v Nairobiju predal tehnično-umetniško delo Conduit@Empathy1; 6 metrov visoko kovinsko skulpturo, ki je namenjena prenosu satelitskih podatkov najširši javnosti. Deluje kot osrednja točka za medsektorsko in javno komuniciranje z namenom mednarodne izmenjave znanja, razvoja dostopnih tečajev, usposabljanj in delavnic za uporabo satelitskih posnetkov in modelov digitalnih dvojčkov. Avtorica umetniškega dela, ki posnema motiv idrijske čipke, je Eva Petrič; multimedijska umetnica z več kot 140 samostojnimi in več kot 160 skupinskimi razstavami po vsem svetu, pri njenem delu pa jo podpira tudi newyorška galerija Mourlot.

Na včerajšnjem stranskem dogodku z naslovom Zgodnje opozarjanje za vse: se lahko zaščitimo s sistemi zgodnjega opozarjanja? so udeleženci razpravljali o različnih orodjih, pobudah in projektih, ki sledijo pobudi generalnega sekretarja Združenih narodov Antonia Guterresa za uvedbo sistemov zgodnjega opozarjanja za vse prebivalce. Generalna direktorica Direktorata za vode dr. Lidija Globevnik je v uvodnem nagovoru izpostavila izkušnje Slovenije s poplavami iz zgodnjega avgusta 2023 in poudarila pomen sistema zgodnjega opozarjanja pred poplavami v mednarodnem porečju Save (angleško Sava Flood Forecasting and Warning System – Sava FFWS). Sistem je bil vzpostavljen v okviru Mednarodne komisije za Savski bazen z osrednjim strežnikom na Agenciji Republike Slovenije za okolje in omogoča skupno platformo za napovedovanje, kar pomeni predvsem dodano vrednost obstoječim nacionalnim sistemom napovedovanja in opozarjanja ter pomembno prispeva k zmanjšanju posledic poplav.

Izpostavljamo še stranski dogodek Krepitev čezmejnega sodelovanja s celostnim upravljanjem od izvira do morja, ki bo potekal jutri. Namenjen bo predstavitvi konkretnih ukrepov, kako povezati upravljanje z vodnimi viri v porečjih in z obalo. S tem na konkretne načine izvajamo aktivnosti na področju Ciljev trajnostnega razvoja 6 (čista voda), 14 (življenje pod vodo) in 15 (življenje na kopnem) Agende Združenih narodov 2030. V razpravi bo sodeloval dr. Mitja Bricelj, ki trenutno v imenu Slovenije predseduje biroju Barcelonske konvencije. Dr. Bricelj poudarja, da je za izboljšanje upravljanja potreben predvsem pošten dialog za usklajene ukrepe v porečjih, ki jih delimo z drugimi državami. Poleg tega je ključno upoštevanje interakcij kopnega in morja s povezavo načrtovanja porečij in pomorskega prostorskega načrtovanja z upoštevanjem modre in zelene infrastrukture. Ključno orodje za dosego tega cilja pa je uporaba modrih in zelenih koridorjev v prostorskem načrtovanju na čezmejni ravni, ki bo vodi omogočila več prostora, poleg tega pa izboljšala eko-povezljivost. Slovenija je kot predsedujoča biroju Barcelonske konvencije za dosego teh ciljev uspela povezati Mednarodno komisijo za varstvo reke Donave, Komisijo za varstvo Črnega morja in Sredozemski akcijski načrt programa Združenih narodov za okolje z namenom izvajanja med-regionalnih programov za spremljanje stanja in zmanjšanje pritiskov in vplivov na obalne in morske ekosisteme.

Deseto zasedanje pogodbenic se jutri zaključi. Ob koncu tridnevnega zasedanja bo Slovenija od Estonije prevzela triletno predsedovanje biroju Vodne konvencije za obdobje 2024–2027.

Na spletni strani Ministrstva za naravne vire in prostor je objavljen program 10. zasedanja pogodbenic Vodne konvencije.