Ministrstvo za okolje, podnebje in energijo se vse od svojega nastanka zavzema za transparentno in vključujočo razpravo o prihodnosti energetske oskrbe v Sloveniji ter tako tudi deluje. Temu pričajo vse do danes objavljene verzije NEPN in strokovne podlage, ki so bile osnova za njihovo pripravo. NEPN vključuje oba scenarija, poleg OVE + JE tudi 100 odstotni scenarij OVE, vključno z vsemi predvidenimi makroekonomskimi, energetskimi, tehničnimi in gospodarskimi ocenami. Pripravljen je s sodelovanjem uglednih strokovnih institucij, po mednarodno primerljivi metodologiji in sledi usmeritvam, ki jih evropska uredba predvideva za pripravo vseh NEPN, ne le slovenskega.

Okoliščine priprave avtorske analize gospoda Mervarja

Z vidika vključujoče in transparentne razprave je Ministrstvo za okolje, podnebje in energijo poleti na pobudo nevladnih organizacij želelo razdelati še nekatere dodatne vidike t. i. 100 odstotnega OVE scenarija NEPN. Za sodelovanje smo se obrnili osebno na gospoda Aleksandra Mervarja, direktorja Elesa, ki smo ga prosili, da za ministrstvo pripravi tehnično analizo o tem, koliko dodatnih kapacitet bi potrebovali na lesni biomasi, bioplinu, geotermalni energiji in hranilnikih (torej viri, ki lahko opravljajo oskrbo tudi s pasovno električno energijo), da bi lahko pokrili razliko, ki jo naredi t. i. jedrski scenarij. Gre torej za identificiranje dodatnih potreb, v katere bi morali investirati, če ne bi investirali v JEK2. Dopis v celoti objavljamo.

Avtorska analiza gospoda Mervarja je imela do pretekle nedelje oznako zaupno, ki je bila umaknjena na našo pobudo. Namen umika oznake je bil, da bi ministrstvo lahko dokument delila s širšim krogom zaposlenih, in ga dalo v pregled in mnenje tudi nekaterim drugim relevantnim deležnikov kot je na primer Inštitut Jožef Štefan.

Vsebina analize, ki jo je pripravil gospod Mervar

Gospod Mervar je pripravil avtorsko analizo, kjer pa se je osredotočila predvsem na primerjavo finančno - ekonomskih vidikov, ne tehničnih. Pripravil je 11 scenarijev in jih med sabo primerjal, ob tem pa velja poudariti razliko med scenarijem, ki ga on poimenuje »brez JEK2 in brez NEK«, ki je najbližji približek scenariju, ki je v NEPN poimenovan »100 odstotni OVE«, ter med tem kar gospod Mervar poimenuje »100 odstotni OVE scenarij«, ki predpostavlja, da se za oskrbo ne uporablja plina kot prehodni vir, in vso oskrbo ves čas iz virov proizvedenih na območju Slovenije.

V analizi gospod Mervar ugotavlja, da je najcenejši scenarij t.i. scenarij brez JEK2 in brez NEK1 po 2043, ki je tudi najbližji približek t.i. NEPN 100 odstotnemu OVE scenariju. Ta predvideva uporabo zemeljskega plina v prehodnem obdobju, ki se v naslednjih desetletjih postopoma nadomešča z povečevanjem deleža obnovljivih plinov, in seveda tudi uporabo integriranega notranjega trga. Rezultati so primerljivi z rezultati NEPN, ki jasno pokažejo, da samo s sončnimi elektrarnami ter posledično potrebnimi bistveno večjimi zmogljivosti hranilnikov in vlaganji v omrežje, ne moremo zagotoviti konkurenčne oskrbe z električno energijo v Sloveniji in je rešitev potrebno iskati v uravnoteženi mešanici različnih tehnologij OVE, tudi plinskih.

Avtor je bil popolnoma svoboden pri uporabi ekonomskih predpostavk in v svojih ocenah upošteva tudi stroške obratovanja in vzdrževanja.

Odziv na očitke o skrivanju

Očitki o tem, da ministrstvo analize ni objavilo zaradi interesa po prikrivanju informacij, ki bi bile relevantne za odločanje o projektu JEK 2, so neutemeljeni. Dokument v ničemer ne bi mogel bistveno vplivati na referendumsko kampanjo, ki se sploh še ni začela. Na referendumu se tudi ne bi odločali o potencialnih scenarijih za energetsko oskrbo Slovenije, temveč o izvedbi konkretnega projekta, informacije iz omenjene analize nikakor ne bi mogle prispevati k boljši informiranosti državljanov o projektu JEK 2. Prav tako se lahko t.  i. dolgoročni jedrski scenarij realizira tudi brez JEK2, npr. s podaljšanjem življenjske dobe NEK1 do 2063 ali z izgradnjo majhnih modularnih reaktorjev. Zavračamo torej očitke, da bi dosedanja ne objava dokumenta, ki je avtorska analiza enega energetskega strokovnjaka, in ni bila recenzirana, lahko bistveno izboljšala informiranost državljanov o projektu JEK2, saj temu niti v osnovi ni bila namenjena.

Nadaljnji koraki

Ministrstvo za okolje, podnebje in energijo je imelo tehnično analizo od vsega začetka namen objaviti, saj je povod za njeno pripravo prišel ravno s strani javnosti. Žal po naši oceni analiza do tega trenutka še ne vključuje natančnih informacij, ki bi dale odgovore s koliko dodatnimi kapacitetami bi lahko zadostili nadomeščanju jedrskega vira. Z objavo bi bilo primerneje počakati do celovitih informacij, a se zdaj odzivamo na pozive k objavi. Je pa sama analiza gospoda Mervarja odličen in zelo dobrodošel analitični prispevek k nadaljevanju javne razprave.

Ministrstvo bo v luči nedavnih dogodkov sprožilo tudi aktivnosti javnega naročanja za pridobivanje novih strokovnih analiz o alternativnih scenarijih oskrbe, ki bodo javnost na voljo predvidoma v letu 2025.