V rednem delu zasedanja so se pogodbenice posvetile splošnim konvencijskim vsebinam, kot je pregled izvajanja aktualnega triletnega programa dela in sprejem novega, odločitvam o smereh delovanja konvencije ter volitvam v delovna telesa konvencije. V imenu Slovenije predsedovanje biroju Vodne konvencije prevzema dr. Aleš Bizjak iz Ministrstva za naravne vire in prostor, ki je že vrsto let aktiven pri delu konvencije. Ob tej priložnosti je dr. Bizjak povedal: »Prevzem predsedovanja biroju Vodne konvencije pomeni izjemno veliko priznanje 55 držav pogodbenic Sloveniji za naše dosedanje delo in uspehe na področju čezmejnega vodnega sodelovanja na vseh ravneh. Hkrati pa pomeni tudi veliko politično in strokovno odgovornost. Zavedamo se, da bo to mnogokrat težka naloga, a verjamemo, da bomo kot izjemno vodnata in sodobna država, ki želi prispevati k trajnostni vodni prihodnosti ter stabilnosti in miru v regijah in svetu, predsedovanje uspešno izpeljali in upravičili izkazano zaupanje.« Formalno bo Slovenija predsedovanje prevzela pozno zvečer, ob koncu zasedanja.

V času triletnega predsedovanja biroju Vodne konvencije si je Slovenija zadala štiri prioritetne naloge. Poleg širitve članstva in izvajanja programa konvencije še bistveni nalogi:

• razvijanje podnebne odpornosti čezmejnih porečij in povodij v državah pogodbenicah in širše, na vseh ravneh upravljanja voda – nacionalni, bilateralni, subregionalni, regionalni in mednarodni. To bo doseženo z nadaljnjo krepitvijo in povezovanjem mednarodnih in nacionalnih državnih organov, institucij in rečnih komisij, z razvojem partnerstev med ključnimi deležniki v mednarodnem prostoru ter z uporabo sodobnih pristopov in metod celostnega čezmejnega upravljanja voda;
• uvajanje in širitev sodobnih satelitskih in drugih visokotehnoloških orodij ter tehnologij za zajem podatkov in izvajanje analiz v čezmejnih porečjih in povodjih držav pogodbenic in širše, zlasti v povezavi z vplivi podnebnih sprememb in krepitvijo podnebne odpornosti;

Ob robu zasedanja so potekala številna bilateralna in druga srečanja

Minister Jože Novak se je srečal z izvršno sekretarko Ekonomske komisije Združenih narodov za Evropo Tatiano Molcean. Izvršna sekretarka je izrazila hvaležnost ministru in Sloveniji za odlično organizacijo zasedanja v Ljubljani ter za vse napore, ki jih Slovenija vlaga na področju upravljanja z vodnimi viri. Razpravljala sta tudi o ključnih prioritetah slovenskega predsedovanja Vodni konvenciji v naslednjih treh letih, med katerimi so krepitev čezmejnega sodelovanja, prilagajanje podnebnim spremembam ter trajnostna raba vodnih virov. Molceanova je ob tem zagotovila polno podporo slovenskemu predsedovanju ter izrazila pripravljenost za nadaljevanje tesnega sodelovanja.

Na temo upravljanja z vodami sta na bilateralnem sestanku razpravljali tudi državna sekretarka Ministrstva za naravne vire in prostor dr. Lidija Kegljevič Zagorc in državna sekretarka iz Kabineta predsednika vlade Maša Kociper z delegacijo Poljske. Namestnik poljskega ministra za infrastrukturo Przemysław Koperski je izkazal zanimanje za slovensko ureditev dostopa do pitne vode, ki je bila pred osmimi leti vključena v slovensko Ustavo. Ob tej priložnosti sta strani izmenjali informacije o sistemski ureditvi področja upravljanja z vodami v obeh državah ter izpostavili možnosti za nadaljnje sodelovanje.

Državni sekretarki Maša Kociper in Ane Laškoska iz Ministrstva za okolje in prostorsko načrtovanje Severne Makedonije sta se pogovarjali o možnostih sodelovanja in pomoči slovenske strani pri prenosu evropskih direktiv s področja voda v okviru pristopnega procesa Severne Makedonije. Laškoska je izrazila posebno zanimanje za slovenske izkušnje pri urejanju področja odvajanja in čiščenja odpadnih voda ter ureditvi statusa kopalnih voda. Državna sekretarka Kociper se je zavzela za nadaljnjo poglobitev tradicionalno dobrih odnosov med državama ter potrdila podporo Sloveniji pri pomoči Severni Makedoniji na poti približevanja Evropski uniji.

Minister Jože Novak in generalna direktorica Direktorata za vode dr. Lidija Globevnik z izvršno sekretarko Mednarodne komisije za varstvo reke Donave Birgit Vogel, izvršnim sekretarjem Mednarodne komisije za Savski bazen Draganom Zeljkom ter hrvaško državno sekretarko Elizabeto Kos. Minister je pozdravil dosežke in napredek v čezmejnem sodelovanju v najbolj mednarodnem porečju na svetu (Podonavju) ter ob najbolj vodnatem pritoku Donave, porečju Save. Izvršnima sekretarjema se je zahvalil za doseženo in izpostavil razvojne izzive za okrepitev odpornosti porečij, ki jih je mogoče doseči le ob okrepljenem čezmejnem sodelovanju z večnamenskimi ureditvami, ki temeljijo na upoštevanju načela »vodi več prostora«. Zahvalil se je tudi hrvaškima predstavnicama za podporo delovanju Sekretariatu Mednarodne komisije za Savski bazen s sedežem v Zagrebu ter izpostavil izzive in čezmejne projekte za povečanje vodne in prehranske varnosti ob Dravi, Muri, Savi ter Kolpi. Minister je izpostavil priložnost regionalnih, sub-regionalnih in čezmejnih sinergij za pripravo kakovostnih projektov nove generacije za povečanje odpornosti na čezmejni ravni.

Minister si je skupaj s predstavniki Mednarodne komisije za varstvo reke Donave ogledal tudi priložnostno razstavo namenjeno projektu 2O let Donavskega umetnika, v katerem kreativno sodelujejo mladi iz celotnega porečja Donave, tudi slovenske šole in učenci, pri tem pa uporabijo izključno rečni material. Minister je poudaril izjemen pomen in nadaljnjo podporo vključevanju mladih v aktivno sodelovanje za povečanje odpornosti porečij in povodij na lokalni in čezmejni ravni.

O zasedanju MoP 10 v Ljubljani

Tridnevno, jubilejno deseto zasedanje, ki deluje kot uveljavljena medvladna platforma pod okriljem Združenih narodov (ZN) za promocijo čezmejnega varstva in trajnostne rabe površinskih in podzemnih voda, je v Slovenijo privabilo visoke goste iz vsega sveta.

V otvoritvenem delu, kjer je zbrane uvodoma nagovoril tudi minister za naravne vire in prostor Jože Novak, je bilo slovesno sprejetih tudi devet novih članic, ki so se konvenciji pridružile v aktualnem triletnem obdobju, ko je konvenciji predsedovala Estonija. Širitev in pristop novih pogodbenic je tudi ena od prioritet slovenskega predsedovanja, ki nastopa z današnjim dnem.

Razprave pod sloganom »Naše vode, naša prihodnost: čezmejno vodno sodelovanje za krepitev podnebne odpornosti« so bile osredotočene na pereče teme, s katerimi se soočamo vse države: trojno planetarno krizo (onesnaženje naravnih virov, izguba biotske raznovrstnosti in podnebne spremembe) ter vodno krizo (preveč vode, premalo vode ali pa je ta slabe kakovosti). Za reševanje teh kriz je ključno tudi čezmejno vodno sodelovanje. Ob koncu prvega dne zasedanja so bili sprejeti zaključki visokega segmenta desetega zasedanja vodne konvencije.

Vzporedno z zasedanjem je bilo na programu kar 14 stranskih dogodkov, ki so predvsem priložnost za izmenjavo mnenj in izkušenj, idej in primerov dobrih praks med državami.

Slovenija trenutno že predseduje Alpski konvenciji in Barcelonski konvenciji, jutri prevzema predsedovanje Vodni konvenciji in konec leta tudi Konvenciji za varstvo reke Donave. Ta splet naključij postavlja Slovenijo za določeno obdobje v osrednji del čezmejnega vodnega sodelovanja. Sinergije, ki iz take situacije nedvomno izhajajo, bomo razumeli tudi v kontekstih slovenskih nacionalnih potreb in interesov.