S tesnim sodelovanjem med vsemi ključnimi akterji v Sistem prenosa znanj in inovacij v kmetijstvu (angleško Agricultural Knowledge and Innovation System - AKIS) in podprtimi naložbami bo vzpostavljen celovit, moderen, tehnološko posodobljen inovacijski ekosistem, kjer bo na enem mestu mogoče ustvarjati, izmenjati in prenašati znanje do kmetov in s tem nasloviti ključne izzive v kmetijstvu.

V slovenskem kmetijstvu bodo s tem bistveno izboljšani pogoji za ustvarjanje znanja v sistemu AKIS, saj ta zaradi nezadostnih javnih vlaganj v raziskave in razvoj težje sledi potrebam po novih znanjih na področju trajnostnega razvoja kmetijstva, uresničevanja okoljskih in podnebnih zavez na ravni EU ter zelenega in digitalnega prehoda. Velik poudarek bo zato na izvedbi naložb v sistem AKIS. Z naložbami bo zagotovljeno celovitejše in učinkovitejše ustvarjanje in prenos novih znanj, inovativnih rešitev in digitalnega prehoda v posamezni panogi oziroma področju, zagotovljena bo boljša koordinacija med institucijami znanja, s tem pa bo dosežen bistven premik pri izboljšanju sodelovanja v celotni verigi znanja.

Potrebe kmetov bodo morale biti postavljene v center programov konzorcijev. Cilj je, da se kmete močno podpre pri razvoju in soustvarjanju (tehnoloških) sistemskih in celovitih rešitev v smeri sočasnega prilagajanja okoljskim zahtevam in podnebnim spremembam ter ohranjanja produktivnosti. Nova znanja pa bodo koristila tudi drugi končnim uporabnikom znanja (svetovalcem, študentom, dijakom in podobno).

S tem javnim razpisom Slovenija naslavlja eno od ključnih priporočil ob pripravi Strateškega načrta SKP 2023–2027 glede nezadostnih vlaganj v sistem AKIS in krepitve povezav med raziskavami, izobraževanjem, svetovanjem in kmetovanjem ter zagotavljanjem dostopa do strokovnega svetovanja in inovacijske podpore v kmetijskem sektorju.

Ključni vsebinski poudarki javnega razpisa

• Na vsebinskih področjih - poljedelstvo oziroma vrtnarstvo, vključno s semenarstvom; trajni nasadi, predvsem v sektorju sadjarstva; prehod v trajnostno živinorejo predvsem na področju dobrobiti živali; zmanjševanje izpustov toplogrednih plinov iz živinoreje ter prilagajanja na podnebne spremembe; ekološko kmetijstvo s poudarkom na ekološki rastlinski pridelavi ter digitalizacija in robotizacija v rastlinski proizvodnji in prilagajanje na podnebne spremembe v rastlinski proizvodnji) se vzpostavi po en konzorcij institucij znanja z namenom razvoja, izmenjave in prenosa novega znanja in rešitev v kmetijstvu.
• V konzorciju kot obvezni član sodelujejo izvajalci javnih služb ali nosilci javnih pooblastil, ki opravljajo strokovne naloge na področju kmetijstva, s čimer se želi povezati celoten sistem znanja in inovacij v kmetijstvu, ki bistveno presega okvirje strateškega načrta SKP 2023–2027. Hkrati lahko v konzorciju sodelujejo tudi nevladne in druge organizacije oziroma subjekti.
• Zaradi podhranjenosti institucij znanja na področju sodobne opreme, tehnologij in drugih zmogljivosti za razvoj znanja bo morala biti glavnina podpore v okviru programa konzorcija (50- do 80 odstotkov celotne podpore programu konzorcija) namenjena izvedbi naložb.
• Poseben poudarek se namenja ekološkemu kmetijstvu. Sektorski ali vertikalni konzorciji bodo morali zagotoviti obvezen delež sredstev (20 odstotkov od celotne podpore programu konzorcija) in ga nameniti za upravičene aktivnosti v povezavi z ekološkim kmetijstvom.
• Člani konzorcija bodo morali v času trajanja programa konzorcija in še najmanj pet let od dneva zadnjega izplačila sredstev zagotavljati brezplačen in prost dostop do poskusno-demonstracijske infrastrukture, ki se bo vzpostavila ali nadgradila s podprto naložbo.
• Skupaj je za izvajanje te intervencije namenjenih 12 milijonov evrov oziroma dva milijona evrov na konzorcij. Upravičenec je upravičen do predplačila sredstev za izvedbo programa. Sredstva se zagotavljajo iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja in proračuna Republike Slovenije.
• Najvišja stopnja javne podpore za stroške, ki niso povezani z naložbami, znaša do 100 odstotkov. Če gre za naložbe, stopnja podpore znaša 100 odstotkov v primeru, da gre za neproizvodne naložbe, 80 odstotkov, če gre za naložbe, ki imajo podnebno-okoljski značaj ali 65 odstotkov za vse preostale naložbe.

Rok za oddajo vlog je 23. januar 2025, do 14. ure.