Na tokratnem zasedanju so poleg zunanjih ministrov sodelovali slovenska ministra za notranje zadeve Boštjan Poklukar in za okolje, podnebje in energijo Bojan Kumer, italijanski minister za okolje in energetsko varnost Gilberto Pichetto Fratin ter državni sekretarji resornih ministrstev obeh držav, pristojni za gospodarstvo, za naravne vire in prostor ter kmetijstvo.  

"Slovenija in Italija imata razvejane partnerske in prijateljske dobrososedske odnose. V našem večstranskem sodelovanju beležimo širok spekter vsebin v našem skupnem interesu, konkretne in daljnosežne dosežke, zlasti so odlični rezultati na področju gospodarskega sodelovanja. Z 10,6 milijard evrov blagovne menjave je Italija naša tretja najpomembnejša zunanjetrgovinska partnerica," je po koncu zasedanja povedala slovenska zunanja ministrica Fajon.

Ministri in delegacije obeh držav so se pogovarjali o praktičnih in uresničljivih možnostih krepitve sodelovanja na najrazličnejših področjih: upravljanje z vodami, trajnostni razvoj ribiškega sektorja, povezljivost, energetika, biodiverziteta, sodelovanja policij, vesoljske tehnologije, krepitev podnebne odpornosti, ekološka pridelave semen, start-up ekosistemov in drugih.

Slovenska in italijanska ministra sta govorila o možnosti skupnega obiska Evropske prestolnice kulture Nova Gorica in Gorica 2025 v naslednjem letu. "Evropska prestolnica kulture (EPK) Go2025 predstavlja edinstveni projekt, ki povezuje dve obmejni mesti, dve državi in predvsem ljudi na obeh straneh meje. Mesti, ki sta v preteklosti rastli in se razvijali razdeljeni, postajata dragocen navdih in kažipot za prihodnost povezane Evrope, v kateri je spomin pozitivna kategorija, ki služi preseganju preteklih delitev," je poudarila slovenska zunanja ministrica.   

Slovenska in italijanska ministra za zunanje zadeve Fajon in Tajani sta izpostavila posebno mesto, ki ga imata obe narodni skupnosti v odnosih med državama. "Slovenija ceni odkrit in konstruktiven dialog z Italijo o vseh vprašanjih, ki so pomembna za slovensko narodno skupnost v Italiji," je poudarila ministrica Fajon.

Glede nadzora na meji je Fajon povedala, Slovenija ostaja prepričana zagovornica polno delujočega schengenskega prostora, vendar trenutne varnostne razmere ne dopuščajo, da bi odpravili vzpostavljen nadzor na notranjih schengenskih mejah z Italijo. "Zadovoljna sem, da imata notranja ministra intenzivno komunikacijo, z namenom olajšati življenje ljudi ob meji," je ob tem dodala.

Slovenska in italijanska stran sta izmenjali poglede tudi na aktualne mednarodne izzive, zlasti na krizne situacije na Bližnjem vzhodu in Ukrajini. Slovenija kot nestalna članica Varnostnega sveta Združenih narodov in Italija kot predsedujoča skupini G7 poudarjata pomen dialoga med svetovnimi partnerji o vprašanjih in izzivih, ki vplivajo na mednarodni mir in varnost.

Ministrica za zunanje in evropske zadeve Slovenije Tanja Fajon in minister za zunanje zadeve Italije Antonio Tajani sta ob koncu zasedanja Koordinacijskega odbora podpisala skupno izjavo, v kateri sta se med drugim zavezala k tesnejšemu sodelovanju na področjih varnosti in migracij, trajnostne infrastrukture in mobilnosti, gospodarskega sodelovanja, okolja, kmetijstva in ribištva ter znanosti in univerz.

Oba zunanja ministra sta podpisala tudi Izvedbeni program sodelovanja v kulturi in izobraževanju 2024-2029, ki vključuje konkretna področja sodelovanja v domeni izobraževanja in kulture ter v okviru mednarodnih organizacij in forumov. Vsebuje tudi pomembne predloge sodelovanja glede EPK Nova Gorica 2025 s ciljem oblikovanja enotnega kulturnega in urbanega prostora v združeni čezmejni slovensko-italijanski Goriški regiji.                                                                                                             

Koordinacijski odbor med obema državama je bil ustanovljen s podpisom Memoranduma o sodelovanju med Vlado Republike Slovenije in Vlado Italijanske republike 14. maja 2007 v Bruslju. Zadnje zasedanje je potekalo 14. junija 2021 v Rimu, zaradi epidemije covid-19 je bilo izvedeno v prilagojeni obliki.

V koordinacijskem odboru sodelujejo ministri oz. njihovi namestniki, pristojni za področja zunanjih in notranjih zadev, gospodarstva, energetike, okolja, infrastrukture, prometa, kmetijstva, univerz in znanstvenega raziskovanja.