Pravilnik zajema vsako opravilo, ki vključuje dvigovanje, prenašanje, spuščanje, potiskanje, vlečenje ali premikanje bremen s človeško silo. Ta opravila pogosto potekajo v ergonomskih pogojih, ki lahko pomenijo nevarnost za zdravje delavcev, predvsem v smislu razvoja kostno-mišičnih obolenj.

Pomembna novost pravilnika je, da mora delodajalec vedno uporabiti ustrezno dvižno opremo, kadar je stopnja obremenitve visoka, ter oceniti tveganje pri ročnem premeščanju bremen po Metodi ključnih kazalnikov ali po drugi primerljivi metodi, ki zagotavlja enako raven varnosti in zdravja. Ocena tveganja pri ročnem premeščanju bremen je postala obvezni del splošne ocene tveganja, ki jo morajo delodajalci pripraviti skladno s 17. členom Zakona o varnosti in zdravju pri delu.

Inšpektorat za delo pozdravlja uvedbo pravilnika kot pomemben korak naprej v zaščiti zdravja delavcev ter bo nadaljeval z nadzori za preverjanje skladnosti delodajalcev s temi novimi varnostnimi zahtevami.

Ocena tveganja za nastanek kostno-mišičnih obolenj pri ročnem premeščanju bremen mora vsebovati zapis o:

• imenu in ključnih kazalnikih izbrane metode za ocenjevanje tveganja,
• ugotovljenih dejavnikih tveganja iz Priloge 1 pravilnika,
• rezultatih meritev merljivih dejavnikov tveganja (na primer: čas, masa, frekvenca, sile, toplotne razmere),
• ocenjeni stopnji tveganja in
• ukrepih za odpravo oziroma zmanjšanje prisotnih tveganj.

Pri določanju nalog morajo delodajalci upoštevati zdravstvene zmožnosti delavcev, ki so določene v zdravniških spričevalih izvajalcev medicine dela. Poleg zdravstvenega stanja morajo delodajalci upoštevati tudi starost, spol in telesno zmogljivost delavca.

Delodajalci so obvezani, da delavce seznanijo s tveganji, ki jim utegnejo biti izpostavljeni, ter jih teoretično in praktično usposobijo za varno delo pri ročnem premeščanju bremen.

Inšpektorat za delo je avgusta letos začel izvajati usmerjene nadzore na tem področju, pri čemer so do 25. oktobra 2024 inšpektorji opravili 77 inšpekcijskih pregledov pri delodajalcih, tako majhnih kot velikih, predvsem v dejavnostih gradbeništva, proizvodnih panog in trgovine.

Iz dosedanjih ugotovitev je razvidno, da večina manjših pregledanih delodajalcev, zlasti tistih, ki zaposlujejo od enega do 49 delavcev, ni pravočasno, torej do 1. avgusta, ocenila tveganj in izvedla varnostnih ukrepov v skladu z novimi zahtevami pravilnika. Velik del teh delodajalcev je z izvajanjem ukrepov začel šele po začetku uporabe pravilnika ali po izvedenem inšpekcijskem pregledu.

Po podatkih inšpekcijskih pregledov je presejalni test opravilo le 29 odstotkov pregledanih delodajalcev, oceno tveganja za nastanek kostno-mišičnih obolenj pa je izvedlo zgolj 21 odstotkov. Pri desetih odstotkih pregledanih delodajalcev je bila ugotovljena bistveno povečana stopnja tveganja za nastanek kostno-mišičnih obolenj.

Inšpektorat za delo bo nadaljeval z nadzori, da bi izboljšal skladnost z novimi predpisi ter zagotovil varnejše in bolj zdravo delovno okolje.