1. novembra 2023 je začela veljati nujna novela Zakona o tujcih (ZTuj-2H). Novela je uvedla pogoj znanja iz slovenskega jezika na preživetveni ravni v postopku podaljšanja dovoljenja za začasno prebivanje zaradi združitve družine (47. člen Zakona o tujcih).

Za prošnje, vložene od 1. novembra 2024 dalje, mora polnoletni tujec v postopku predložiti tudi potrdilo o uspešno opravljenem preizkusu znanja iz slovenskega jezika na preživetveni ravni.

Kategorije polnoletnih družinskih članov, za katere se šteje, da pogoj izpolnjujejo

Šteje se, da polnoletni družinski član izpolnjuje pogoj znanja iz slovenskega jezika na preživetveni ravni,

• če predloži potrdilo o uspešno opravljenem izpitu iz znanja slovenščine na vsaj vstopni ravni, kot je določena s Skupnim evropskim jezikovnim okvirom,
• če je sprejet v javnoveljavne izobraževalne ali študijske programe v Republiki Sloveniji, ki se izvajajo v slovenskem jeziku in omogočajo pridobitev javnoveljavne izobrazbe, ali
• je končal šolanje na kateri koli stopnji v Republiki Sloveniji ali
• je končal osnovno ali srednjo šolo s slovenskim učnim jezikom na območjih, na katerih živijo pripadniki avtohtone slovenske narodne skupnosti v sosednjih državah, ali
• če je starejši od 60 let.

Pogoj znanja iz slovenskega jezika na preživetveni ravni izpolnjuje tudi polnoletni družinski član, ki je nepismen, se pa govorno sporazumeva v slovenščini, kar dokaže s potrdilom o uspešno opravljenem izpitu iz govornega sporazumevanja v slovenščini na preživetveni ravni.

Kategorije polnoletnih družinskih članov, ki jim pogoja ni treba izpolnjevati

Pogoja znanja iz slovenskega jezika na preživetveni ravni ni treba izpolnjevati polnoletnemu družinskemu članu tujca, ki je imetnik:

• modre karte Evropske unije,
• dovoljenja za začasno prebivanje zaradi opravljanja dela na področju raziskav, višjega in visokega šolstva,
• dovoljenja za prebivanje, izdanega na podlagi 38.b člena Zakona o tujcih,
• enotnega dovoljenja za osebo, premeščeno znotraj gospodarske družbe na podlagi 45.b in 45.d člena Zakona o tujcih, ali
• dovoljenja za začasno prebivanje, če je to v interesu Republike Slovenije, o čemer organ, pristojen za izdajo dovoljenja, odloči na podlagi mnenja pristojnega ministrstva oziroma drugega državnega organa.

Pogoja znanja iz slovenskega jezika na preživetveni ravni ni treba izpolnjevati tudi polnoletnemu družinskemu članu, ki zaradi okvar zdravja, ki onemogočajo sporazumevanje, ni sposoben opraviti izpita v zahtevani obliki. Dokaz o izpolnjevanju tega pogoja ob zatrjevanem dejanskem stanju nezmožnosti opravljanja izpita se izvede z izvedencem. Stroški, ki nastanejo zaradi izvedbe tega dokaza, so breme tujca.

Preživetvena raven

Preživetvena raven je temeljno sporazumevanje v slovenskem jeziku, omejeno na preproste, predvidljive, vsakodnevne situacije, v katerih je izražanje rutinsko in se ponavlja.

Kriteriji in merila, vključno s standardi znanja

Kriteriji in merila za neformalne izobraževalne programe za odrasle za učenje slovenskega jezika na preživetveni ravni, ki se izvajajo za namen podaljšanja dovoljenja za prebivanje zaradi združitve družine, vključno s standardi znanja, ki se preverjajo z obveznim preizkusom znanja iz slovenskega jezika na preživetveni ravni so določeni v Pravilniku o kriterijih, merilih in standardih znanja za neformalne izobraževalne programe za odrasle za učenje slovenskega jezika na preživetveni ravni.

Izvajalci obveznega preizkusa znanja iz slovenskega jezika na preživetveni ravni

Obvezni preizkus znanja iz slovenskega jezika na preživetveni ravni izvajajo izobraževalne ustanove oziroma organizacije, ki izvajajo neformalne izobraževalne programe za odrasle za učenje slovenskega jezika.

Osebam, ki morajo predložiti uspešno opravljen preizkus znanja, je na voljo brezplačen program učenja slovenskega jezika na preživitveni ravni in prvo opravljanje preizkusa znanja. Stroške krijeta Urad Vlade Republike Slovenije za oskrbo in integracijo migrantov in Evropski sklad za azil, migracije in vključevanje.

Neformalni program, ki obsega 180 ur (če oseba v tem času ne doseže pričakovanih rezultatov, pa še dodatnih 60 ur), se je začel izvajati letos julija in je vključil že čez 300 oseb.

Pogoj znanja slovenskega jezika na osnovni ravni v postopku izdaje dovoljenja za stalno prebivanje

1. aprila 2023 je začela veljati nujna novela Zakona o tujcih (ZTuj-2G), ki je uvedla pogoj znanja slovenskega jezika na osnovni ravni (A2 Skupnega evropskega jezikovnega okvira) za izdajo dovoljenja za stalno prebivanje tujcu (državljanu tretje države) po petletnem neprekinjenem zakonitem prebivanju v Republiki Sloveniji (prvi odstavek 52. člena Zakona o tujcih).

Za prošnje, vložene od 1. novembra 2024 dalje, mora tujec v postopku predložiti tudi spričevalo o uspešno opravljenem izpitu iz znanja slovenščine na osnovni ravni (A2 Skupnega evropskega jezikovnega okvirja).

Kategorije tujcev, za katere se šteje, da pogoj izpolnjujejo

Šteje se, da tujec izpolnjuje pogoj znanja slovenskega jezika na osnovni ravni, če:

• je sprejet v javno veljavne izobraževalne ali študijske programe v Republiki Sloveniji, ki se izvajajo v slovenskem jeziku in omogočajo pridobitev javno veljavne izobrazbe, ali
• je končal šolanje na katerikoli stopnji v Republiki Sloveniji ali
• je končal osnovno ali srednjo šolo s slovenskim učnim jezikom na območjih, na katerih živijo pripadniki avtohtone slovenske narodne skupnosti v sosednjih državah, ali
• če je starejši od 60 let ali mlajši od 18 let.

Pogoj znanja slovenskega jezika na osnovni ravni izpolnjuje tudi tujec, ki je nepismen, se pa govorno sporazumeva v slovenščini, kar dokaže s potrdilom o uspešno opravljenem izpitu iz govornega sporazumevanja v slovenščini na osnovni ravni.

Kategorije tujcev, ki jim pogoja ni treba izpolnjevati

Pogoja znanja slovenskega jezika na osnovni ravni ni treba izpolnjevati:

• tujcu, ki se mu dovoljenje za stalno prebivanje lahko izda pred potekom petletnega neprekinjenega zakonitega prebivanja v Republiki Sloveniji, ter
• tujcu, ki zaradi okvar zdravja, ki onemogočajo vsakdanje sporazumevanje, ni sposoben opraviti izpita v zahtevani obliki. Dokaz o izpolnjevanju tega pogoja ob zatrjevanem dejanskem stanju nezmožnosti opravljanja izpita se izvede z izvedencem. Stroški, ki nastanejo zaradi izvedbe tega dokaza, so breme tujca.

Izvajalci obveznega preizkusa znanja iz slovenskega jezika na osnovni ravni

Tujec opravi obvezni preizkus znanja slovenskega jezika na osnovni ravni, ki je sestavljen iz pisnega, ustnega in slušnega dela.

Obvezni preizkus znanja izvajajo izobraževalne ustanove oziroma organizacije, ki izvajajo javno veljavni program izobraževanja Slovenščina kot drugi tuj jezik.

Upravičene osebe, ki jih določa Zakon o tujcih, se lahko prvega preizkusa znanja slovenskega jezika, udeležijo brezplačno. Stroške krijeta Urad Vlade Republike Slovenije za oskrbo in integracijo migrantov in Evropski sklad za azil, migracije in vključevanje.

Tujcem je na voljo tudi brezplačni program učenja slovenskega jezika in spoznavanja slovenske družbe Začetna integracija priseljencev v obsegu 180 ur, ki osebam pomaga pri pripravi na izpit. V letu 2024 se je oblikovalo že več kot 200 učnih skupin z več kot 2500 udeleženci.