V luči kriznih razmer, so bile poglavitne teme letošnjega zasedanja Regionalnega odbora Svetovne zdravstvene organizacije (Regionalni odbor SZO), krepitev zdravstvenih sistemov, predvsem primarnega zdravstvenega varstva, načrt za boljšo regionalno pripravljenost na zdravstvene izredne razmere ter akcijski načrt za krepitev ekip za nujno medicinsko pomoč. Na zasedanju je bil predstavljen tudi proces za pripravo naslednjega Evropskega programa dela za obdobje petih let, ki bo stopil v veljavo leta 2026.

Generalni direktor, Dr. Tedros Adhamom Ghebreyesus, je v uvodnem nagovoru izpostavil pomemben napredek pri doseganju regionalnih ciljev na področju duševnega zdravja in  imunizacije, ter pohvalil delo Regionalnega urada SZO za Evropo glede preučevanja z zdravjem povezanega vedenja in kulturnih vplivov na zdravje. Izzivi, kot so porast kroničnih nenalezljivih bolezni, tehnološki razvoj in podnebne spremembe ostajajo,  konflikti v regiji pa še dodatno prispevajo k izčrpavanju zdravstvenih delavcev in destabilizaciji zdravstvenih sistemov. Izpostavil je odločitev Izraela, da onemogoči delo UNRWA, nad čemer je izrazil globoko zaskrbljenost. Pozval je tako Izrael kot Rusijo, da končata vojni.

Na letošnjem zasedanju Regionalnega odbora SZO so potekale tudi volitve v telesa odločanja SZO. Za izvršni odbor SZO sta bili izvoljeni Španija in Srbija, za Stalni odbor regionalnega odbora pa Irska, Hrvaška, Portugalska in Turčija.

Za naslednji petletni mandat regionalnega direktorja Urada SZO za Evropo, je bil soglasno izvoljen trenutni regionalni direktor, Dr. Hans Henri P. Kluge. Dr. Kluge je predstavil proces za  pripravo naslednjega programa dela Regionalnega urada Evropske regije SZO, ki temelji na viziji, da se v regiji dejansko zagotovi univerzalen dostop do zdravstvenega varstva in posledično enakost v zdravju. Veliko priložnosti je v sodelovanju med državami, kjer ima pri razvoju, ugotavljanju in širjenju dobrih rešitev SZO ključno vlogo. Pomemben poudarek bo v prihodnje na delu z državami pri umeščanju dobrih praks, mednarodnih priporočil in uspešnem doseganju sprejetih zavez v državah in tudi na sodelovanju držav v okviru regionalnih mrež ali mreže majhnih držav, v kateri sodeluje tudi Slovenija.

Slovenija je podprla načrte ponovno izvoljenega regionalnega direktorja. V svojih izjavah je posebej izpostavila prizadevanja SZO pri smiselnem vključevanju civilne družbe v zagotavljanje boljše dostopnosti do zdravstvenih storitev za najbolj ranljive skupine prebivalstva. Opozorila je tudi na nujnost vlaganj sodelovanje s civilno družbo na področjih zdravstvene pismenosti, ozaveščanja o zavajajočih informacijah v socialnih medijih, pripravljenosti na prihodnje krize in izvajanje programov promocije zdravja.

Kot prioritetna področja dela je Slovenija izpostavila tudi krepitev zdravstvene delovne sile; pripravljenost na posledice podnebnih sprememb in drugih kriznih  razmer; ter obravnavanje komercialnih determinant zdravja. Kot možne rešitve je podprla predvsem naložbe v primarno zdravstveno varstvo, v digitalne rešitve, ki upoštevajo potrebe ranljivih skupin prebivalstva; in boljše sodelovanje med državami pri razvoju, prepoznavanju in delitvi dobrih praks.  

Kot pobudnica Resolucije o socialni participaciji za univerzalno pokritost z zdravstvenim varstvom, ki je bila soglasno sprejeta na zasedanju Generalne skupščine SZO maja letos, je Slovenija na podlagi lastnih dobrih izkušenj posebej izpostavila pomen institucionalizacije socialne participacije in vključevanja  nevladnih organizacij tako v sprejemanje odločitev na področju zdravja kot v izvajanje zdravstvenih programov. Slovenija je na zasedanju Regionalnega odbora SZO za Evropo tudi naznanila prispevke v okviru naložbene pobude SZO, ki vključujejo financiranje zdravil in opreme za Ukrajino, podporo Pisarni za obvladovanje kroničnih nenalezljivih bolezni v Kopenhagnu in organizaciji srečanja Pobud Malih držav, ki bo potekalo med 5. in 6. majem 2025, predvidoma na Bledu.