Državna sekretarka dr. Gabrič se je na odprti razpravi zavzela za večjo vključenost žensk v mirovne procese, krepitev financiranja delovanja ženskih organizacij na lokalni ravni in za zagotavljanje odgovornosti za hude kršitve pravic žensk in deklic v konfliktih.

Po izbruhu nasilja v začetku oktobra na Bližnjem vzhodu se je Varnostni svet sestal na nujnem zasedanju in obravnaval dogajanje v regiji. Slovenija je najostreje obsodila zaostritev razmer v regiji in vse vpletene pozvala k zadržanosti in spoštovanju mednarodnega prava, še zlasti mednarodnega humanitarnega prava in prava človekovih pravic. Države članice Varnostnega sveta so v drugi polovici meseca večkrat razpravljale o razvoju dogodkov na Bližnjem vzhodu, zlasti o spopadih med Izraelom in Hezbolahom.

Slovenija je Generalnemu sekretarju Organizacije združenih narodov (OZN), po tem ko ga je Izrael imenoval za persono non grata, skupaj s preostalimi članicami Varnostnega sveta potrdila svojo polno podporo. Po izraelskih napadih na mirovne sile Združenih narodov v Libanonu (angleško United Nations Interim Force In Lebanon - UNIFIL) so izvoljene članice Varnostnega sveta OZN sprejele izjavo za javnost kot poziv Izraelu, naj polno spoštuje resolucijo 1701. Konec meseca je Izrael sprejel zakonodajo o Agenciji Združenih narodov za pomoč palestinskim beguncem na Bližnjem vzhodu (angleško United Nations Relief and Works Agency for Palestine Refugees - UNRWA), kar je Slovenija ostro obsodila, saj je UNRWA glavni vir humanitarne pomoči v Gazi.

V oktobru je Varnostni svet večkrat razpravljal o Ukrajini. Eno zasedanje sta sklicali Slovenija in ZDA, kot sonosilki političnega dosjeja o Ukrajini. Članice sveta so razpravljale o zadnjih dogodkih v Ukrajini, hkrati pa se je Ukrajina osredotočila na predstavitev »zmagovitega načrta«. Varnostni svet je razpravljal tudi o vojaškem sodelovanju Rusije z Demokratično ljudsko republiko Korejo, ki ga Slovenija obsoja, ter o zahodnih dobavah orožja, na pobudo Rusije. Slovenija je izrazila zaskrbljenost nad poglabljanjem vojne, ki se odraža v obsegu civilnih žrtev, porušene kritične infrastrukture, potopljenih žitnih ladij in širjenju bojišč.

Varnostni svet je oktobra veliko pozornosti namenil sodelovanju OZN z Afriško unijo. Potekala je razprava ter vsakoletni neformalni seminar in skupne konzultacije med Varnostnim svetom in Svetom za mir in varnost Afriške unije. Med ključnimi poudarki razprave so bili pozivi za zagotavljanje predvidljivega, zanesljivega in trajnostnega financiranja operacijam za podporo miru Afriške unije. Razpravo so države zaveznice na področju podnebja, miru in varnosti, tudi Slovenija, pospremile z medijskim nastopom, v katerem so pozdravile napore Sveta za mir in varnost Afriške Unije na tem področju.

Varnostni svet je nadaljeval z obravnavo vojne v Sudanu, kjer se razmere še vedno zaostrujejo. Slovenija je ponovno poudarila, da tega konflikta ni mogoče rešiti z vojskovanjem. Prednostna naloga mednarodne skupnosti je zagotoviti prenehanje sovražnosti, zaščita civilistov ter varen in neoviran dostop za humanitarno pomoč.

Nadaljuje se tudi intenzivna obravnava razmer v Somaliji, kjer se sprejemajo odločitve o ureditvi mednarodne varnostne arhitekture po zaključku dela tranzicijske misije Afriške Unije ter misij OZN za pomoč in podporo Somaliji (angleško United Nations Support Office in Somalia - UNSOS, angleško United Nations Assistance Mission in Somalia - UNSOM). Mandat slednje je Varnostni svet 30. oktobra podaljšal do konca leta ter hkrati začrtal dveletno tranzicijo, ko bo nova misija postopoma predajala svoja pooblastila ekipi OZN v državi, drugim agencijam OZN oziroma somalijskim oblastem.

Varnostni svet je po objavi poročila Integriranega urada Združenih narodov na Haitiju (angleško United Nations Integrated Office in Haiti - BINUH), iz katerega izhaja, da se politična, varnostna in humanitarna situacija na Haitiju slabša, sklical brifing. Članice so obsodile nedavni napad oborožene tolpe Gran Grif v Pont Sondé in pozvale k enotnosti političnih akterjev. Izrazile so pričakovanje po nadaljevanju političnega procesa in v zvezi s tem poudarile potrebo po polni vzpostavitvi prehodnega volilnega sveta.

Oktobra je Varnostni svet sprejel štiri resolucije, in sicer o podaljšanju mandata misijam Združenih narodov v Kolumbiji, Libiji, Somaliji in Zahodni Sahari. 

Varnostni svet je obravnaval še razmere v regiji Velikih Jezer, Libiji, Jemnu, Kolumbiji, Siriji in Srednjeafriški republiki. Na visoki ravni pa je potekala razprava o vplivu znanstvenih dognanj na mednarodni mir in varnost.