Državno sekretarko je spremljala generalna konzulka Republike Slovenije v Celovcu Maja Balant Slobodjanac.

Spodaj objavljamo nagovor državne sekretarke Vesne Humar. Velja govorjena beseda!

Nagovor državne sekretarke Vesne Humar na spominski komemoraciji v Borovljah

Spoštovani koroške Slovenke in Slovenci, cenjeni visoki predstavniki oblasti, Sehr geehrte damen und herren, Liebe Freunde,

počaščena sem, da vas lahko pozdravim in nagovorim na tej spominski svečanosti. Prepričana sem, da bo današnji slavnostni govornik dr. Martin Premk s svojo občutljivostjo in intelektualno širino celovito zaobjel zgodovinski kontekst spomenika, pred katerim stojimo, zato se v njegovo delo ne bom mešala. In se bom v teh uvodnih besedah omejila na nekaj poudarkov, ki merijo v prihodnost.

Slovenci smo upravičeno, in upam, da bomo vedno in za vedno, ponosni na svoj protifašizem in protinacizem. Pomenljivo je, da se je upor proti nasilnim totalitarnim ideologijam 20. stoletja rojeval na robovih našega narodnostnega prostora. V zadnjih letih vse bolj odkrivamo zgodbe o TIGR-u, Borbi in drugih primorskih odporniških skupinah, ki so prvi organizirani protifašistični upor v Evropi. Nekoliko manj v kolektivni zavesti živijo zgodnji koroški protinacisti, kot so bili Alojz Knez in njegova skupina od Marije na Zilji in manj kot bi si zaslužili, se zavedamo zgodovinske vloge koroških partizank in partizanov, ki so se proti nacizmu borili na ozemlju tretjega rajha ter s tem izkazali raven odpornosti in poguma, ki so jo zmogli le redki posamezniki na kontinentu. Ta odpor proti oblastniškemu nasilju je rasel iz bolečih osebnih izkušenj, bil je resničen in iskren, napajal se je iz ljubezni – do lastne družine, do dediščine prednikov, do kulture, do jezika. Tlel je iz ognja temeljnih vrednost – svobode, dostojanstva, humanosti, demokracije.

Koroški aktivisti in partizani so na teh tleh reševali Evropo v njenih najbolj temnih dneh.

Danes, skoraj 80 let po koncu druge svetovne vojne, je Evropa znova na preizkušnji in znova so njeni šivi, njeni robovi, njeni prostori stika in izmenjave polje, na katerem bodo obstale ali padle njene temeljne vrednote. Bomo še naprej gradili povezano skupnost držav, skupnost, ki nam je prinesla desetletja miru, blaginje in spoštovanja človekovih pravic? Ali bomo podlegli populističnim nacionalizmom, ki nas bodo z obujanjem starih razdorov in vzpodbujanjem novih sovražnosti vodili h konfliktom? Velik del odgovora na to vprašanje se skriva tukaj v Borovljah in v drugih kulturno, jezikovno in narodnostno mešanih krajih ob evropskih mejah.

Kar se bo dogajalo z našimi manjšinami, to se bo zgodilo z Evropo.

Danes smo tu skupaj – zbrani v spoštljivem spominu – slovensko in nemško govoreči. Daleč od tega, da bi bilo to samoumevno. To je velik civilizacijski dosežek in ko stojimo tu, stojimo na ramenih mnogih, ki so v težkih povojnih letih verjeli v Evropo prihodnosti in zanjo delali. Zanjo zastavili svoj ugled v trenutkih, ko na Koroškem ni bilo lahko, in za to tudi plačali težko osebno in profesionalno ceno. Vsem ženskam in moškim, ki so za demokracijo in svobodo dali svoj glas, obraz, svoje zdravje in življenje naj bo večna slava, nam pa upanje, da bomo ob soočenju z izzivi prihodnosti zmogli vsaj delček njihove srčnosti. Hvala.