Študija kaže, da v Sloveniji na zaupanje v vlado najmočneje vpliva prepričanje prebivalcev o tem, ali vlada sprejema odločitve na podlagi dejstev in dokazov ter pri tem ustrezno upošteva interese vseh generacij. Zelo pomembno vlogo ima tudi jasno komuniciranje reform in politik. Enako kot pri zaupanju v vlado je tudi pri zaupanju v parlament ključni dejavnik mnenje prebivalcev, ali vlada sprejema odločitve na podlagi dejstev. Sledita mnenji prebivalcev o tem, ali parlament ustrezno uravnoteži ter upošteva potrebe različnih skupin in ali parlament ustrezno uravnoteži in upošteva medgeneracijske interese.

Raziskava kaže tudi, da na zaupanje v občinsko upravo najmočneje vpliva mnenje prebivalcev, ali je njihov glas slišan pri lokalnih odločitvah. Pomembna sta tudi zadovoljstvo prebivalcev z upravnimi storitvami in občutek, ali vlada ustrezno upošteva potrebe različnih skupin. Pri zaupanju v državno javno upravo pa so ključni zadovoljstvo prebivalcev z upravnimi storitvami, pravična in nediskriminatorna obravnava uporabnikov ter legitimna uporaba osebnih podatkov.

Raziskava opredeljuje štiri ključne aktivnosti, s katerimi lahko vlada okrepi zaupanje ljudi. Prvi korak je, da vlada v svoje politike kot enega od ciljev vključi zaupanje. Zaupanje mora povečati tako, da omogoči večje sodelovanje javnosti pri oblikovanju politik. Drugi korak je izboljšanje vsakodnevnih stikov med ljudmi in javnimi ustanovami. Tu mora vlada povečati zadovoljstvo z zdravstvenim sistemom, izboljšati dostopnost digitalnih storitev ter zagotavljati legitimno ravnanje z osebnimi podatki. Tretje področje aktivnosti se nanaša na odločanje o kompleksnih vprašanjih. Pri tem mora vlada vlagati več napora in pozornosti reševanju kompleksnih, globalnih in daljnosežnih izzivov. Četrto področje je medijsko okolje in javno komuniciranje, kjer je pomembno, da vlada jasno predstavi dokaze, raziskave in statistike, ki podpirajo njene odločitve.

Slovenija je v raziskavi OECD o dejavnikih zaupanja v javne institucije sodelovala prvič. Iz splošnega dela raziskave, ki je bil objavljen 10. julija letos in o katerem si lahko več preberete v novici Po rezultatih raziskave je v Sloveniji zaupanje v sočloveka na prvem mestu, med drugim izhaja, da je v Sloveniji najbolj zaupamo sočloveku, najmanj pa političnim strankam in medijem. Z upravnimi storitvami je zadovoljnih 66 odstotkov anketirancev in z izobraževalnim sistemom 57 odstotkov, kar je primerljivo s povprečjem v državah, vključenih v raziskavo OECD. Na splošno je zaupanje v institucije v Sloveniji nekoliko nižje od povprečja 30 držav, ki so sodelovale v raziskavi.

Slovenija se je vključila tudi v poseben del raziskave, ki preučuje dejavnike zaupanja v javne institucije. S tem želi izboljšati oblikovanje, komuniciranje in izvajanje politik ter reform in povečati zaupanje v javne institucije. Zaupanje v javne institucije je namreč tudi eden ključnih kazalnikov za dosego cilja »Učinkovito upravljanje in kakovostne javne storitve« iz Strategije razvoja Slovenije 2030.

Na spletnem mestu OECD je na voljo več informacij o raziskavi (v angleščini).