Priprava mežerlov

Mežerli so koroška jed iz pečene drobovine prašiča, kruha, začimb in jajc, ki jo v kmečkem okolju pripravljajo zlasti ob kolinah v poznem jesenskem in zimskem času, vse leto pa jo svojim gostom ponujajo številne gostilne na Koroškem.

Poimenovanje jedi domnevno izhaja iz nemškega izraza za majhno rezino (v nemščini: maiselein). Do danes se je ohranila priprava po tradicionalni recepturi z lokalnimi različicami. Drobovino skuhajo in ohladijo ter na drobno sesekljajo ali zmeljejo. Dodajo ji v vročem mleku namočene kocke kruha in rumeno popraženo sesekljano čebulo. Sestavine premešajo in masi dodajo še stepena jajca, začimbe, ponekod tudi nekaj žlic kisle smetane, da je jed bolj rahla. Maso dajo v namaščen pekač, jo pokrijejo s svinjsko mrežico ter spečejo. Jed postrežejo narezano v kockah ali kepicah, kot prilogo običajno ponudijo krompirjevo solato in rženi kruh, nekateri tudi pražen krompir ali kislo zelje.

Znanje priprave mežerlov se prenaša z generacije na generacijo znotraj družin kakor tudi v lokalnih gostilnah, v katerih znanje prehaja s starejših sodelavcev na mlajše.

Leta 2006 so bili mežerli v okviru Strategije gastronomije Slovenije uvrščeni na seznam jedi, ki predstavljajo kulinarično prepoznavnost Slovenije. Leta 2021 pa je bila jed vključena v projekt Koroškega pokrajinskega muzeja Koroška košta, s katerim je bila v ospredje postavljena kulinarična dediščina tega območja.

Prostovoljno gasilstvo

Prostovoljno gasilstvo je društvena dejavnost, povezana s preprečevanjem in gašenjem požarov ter odpravljanjem posledic naravnih, prometnih in drugih nesreč. Na podeželju gasilska društva skrbijo tudi za družabno življenje in sosedsko pomoč, zato jim ljudje zaupajo in jih cenijo. Člani društev so gasilke in gasilci različnih starosti.

V Sloveniji je prostovoljno gasilstvo izredno dobro razvito in razširjeno. Leta 2023 je bilo v 1341 gasilskih društev včlanjenih okoli 160.000 članov, med katerimi je 50.000 operativcev. Vsem gasilstvo predstavlja način življenja. Prostovoljno gasilstvo je še posebej pomembno na podeželju in v krajih, kjer ni poklicnih gasilskih brigad, prostovoljni gasilci pa delujejo tudi v okviru nekaterih večjih tovarn. Gasilski domovi so praviloma tudi središča kulturnega in družabnega življenja.

Krajevna gasilska društva, ki po potrebi priskočijo na pomoč tudi društvom iz sosednjih krajev, so povezana v regionalne gasilske zveze, krovna pa je Gasilska zveza Slovenije, ki združuje vsa gasilska društva. Z združenim delovanjem na občinski, medobčinski in regijski ravni prostovoljne gasilke in gasilci kot humanitarna organizacija učinkoviteje skrbijo za požarno varnost ter so ključni steber v sistemu zaščite in reševanja v Sloveniji.

Gasilska znanja se prenašajo s starejših na mlajše generacije in na izobraževanjih, ki potekajo v okviru gasilskih društev, gasilskih zvez in Gasilske zveze Slovenije.

Prve ideje o organiziranem prostovoljnem gasilstvu sodijo v 2. polovico 19. stoletja s poskusi ustanovitev gasilskih skupin, ki bi bile v stalni pripravljenosti za gašenje. Leta 1869 je bilo v Metliki ustanovljeno prvo prostovoljno gasilsko društvo na Slovenskem, takrat imenovano »požarna bramba«, leta 1870 pa še v Ljubljani, Laškem in na Ptuju. Po letu 1881 se je začelo število prostovoljnih gasilskih društev, ki so se povezovala v regionalne zveze, povečevati. Leta 1969, ob stoletnici gasilstva na Slovenskem, je bil v Metliki odprt Slovenski gasilski muzej dr. Branka Božiča.

Register nesnovne kulturne dediščine vodi Ministrstvo za kulturo, predloge za vpis pa na podlagi pobud pripravlja Slovenski etnografski muzej, koordinator varstva nesnovne kulturne dediščine.