Poročilo je pripravljeno na podlagi Zakona o varstvu pred ionizirajočimi sevanji in jedrski varnosti na Upravi za jedrsko varnost (URSJV). Tovrstna poročila URSJV pripravlja že skoraj 40 let v sodelovanju z ostalimi pristojnimi organi, povzema pa vsa dogajanja, povezana z varstvom pred ionizirajočimi sevanji in jedrsko varnostjo v preteklem koledarskem letu. Vsa poročila so dosegljiva v elektronski obliki na portalu Odprti podatki Slovenije (OPSI).

V letu 2023 je bil uspešno dosežen temeljni cilj jedrske in sevalne varnosti - varstvo ljudi in okolja pred nepotrebnimi škodljivimi učinki ionizirajočih sevanj. Glavni poudarki poročila za leto 2023 so naslednji:

• Nuklearna elektrarna Krško (NEK) je v preteklem letu obratovala varno, poročali pa so o petih dogodkih, ki niso imeli vpliva na prebivalstvo ali okolje. Izvedena je bila prva od štirih predvidenih kampanj prenosa gorivnih elementov, v kateri je bilo prenesenih 592 gorivnih elementov iz bazena za izrabljeno gorivo v novo zgrajeno suho skladišče za izrabljeno gorivo na lokaciji NEK. Končan je bil tudi tretji občasni varnostni pregled NEK, ki je potekal od leta 2020. URSJV je potrdil poročilo in akcijski načrt, ki ga bo moral NEK izpolniti v naslednjih petih letih. S tem je bil izpolnjen zadnji pogoj za nadaljnje obratovanje NEK, in sicer za naslednjih deset let.
• Direktiva EU o jedrski varnosti predpisuje izvedbo tematskih strokovnih pregledov (angleško Topical Peer Review - TPR) vsakih šest let. Njihov namen je pregled določenega področja, ki je pomembno za jedrsko varnost, v vseh evropskih državah hkrati. V letu 2023 se je začel drugi TPR na temo požarne varnosti v jedrskih objektih. URSJV je slovensko nacionalno poročilo oktobra poslal skupini evropskih organov za jedrsko varnost (angleško European Nuclear Safety Regulators Group – ENSREG).
• Raziskovalni reaktor TRIGA Mark II je v letu 2023 varno obratoval v stacionarnem in pulznem načinu, skupaj 140 dni. V letu 2023 so bile tri samodejne zaustavitve reaktorja, ni pa bilo dogodkov, ki bi zahtevali poročanje na URSJV. Nadaljeval se je drugi občasni varnostni pregled jedrskega objekta raziskovalnega reaktorja TRIGA in objekta vroča celica. Institut Jožef Stefan je na URSJV poslal v pregled zadnjih sedem tematskih poročil za posamezne varnostne vsebine.
• ARAO - Agencija za radioaktivne odpadke je nadaljevala dejavnosti za izgradnjo odlagališča nizko- in srednjeradioaktivnih odpadkov (NSRAO) v Vrbini pri Krškem. V marcu 2023 je bilo izdano ločeno gradbeno dovoljenje za infrastrukturne objekte odlagališča NSRAO, katerih gradnja se je tudi začela in se končala konec aprila 2024. Gradbeno dovoljenje za jedrski del odlagališča NSRAO je po pritožbi in sodnem postopku na Upravnem sodišču Republike Slovenije postalo pravnomočno julija 2023, ARAO pa je sredi leta 2023 objavil razpis za gradnjo objektov jedrskega dela odlagališča. Razpis se je uspešno končal v letu 2024 s podpisom pogodbe.
• Meddržavna komisija za spremljanje izvajanja Pogodbe med Vlado Republike Slovenije in Vlado Republike Hrvaške o ureditvi statusnih in drugih pravnih razmerij, povezanih z vlaganjem v Nuklearno elektrarno Krško, njenim izkoriščanjem in razgradnjo, je oktobra 2023 določila nov rok za prevzem odpadkov iz NEK, in sicer morata Republika Slovenija in Republika Hrvaška v začetku leta 2028 začeti prevzem NSRAO iz NEK. NEK mora do takrat zagotoviti varno skladiščenje NSRAO.
• Odlagališče hidrometalurške jalovine Boršt nekdanjega rudnika urana v Žirovskem vrhu še ni bilo zaprto. Potekale so aktivnosti dopolnjevanja varnostnega poročila, ki bo osnova za zaprtje odlagališča.
• Monitoring radioaktivnosti v okolju je v letu 2023 potekal brez težav. Na podlagi rezultatov meritev se ugotavlja, da je obremenitev prebivalcev Slovenije zaradi prisotnosti umetnih radionuklidov v okolju pod vsemi zakonsko določenimi mejami in primerljiva s prejšnjimi leti. Prav tako je obratovalni monitoring pri vseh zavezancih potekal po predvidenih letnih programih, aktivnosti izpuščenih radioaktivnih snovi v okolje pa so bile pod avtoriziranimi mejnimi vrednostmi. Posledično je bila tudi obremenitev prebivalcev manjša od predpisane in zanemarljiva v primerjavi z vedno prisotnim naravnim ozadjem.
• V letu 2023 je bila izvedena tudi ponovna ocena letne doze zaradi sevanja naravnega ozadja v Sloveniji. Največ k letni dozi prispeva radon in njegovi potomci. Glede na pestro geološko sestavo Slovenije je razpon letne doze po Sloveniji širok in se giblje od 2 mSv za občino z najnižjo povprečno koncentracijo radona v stavbah, to je Občina Piran, do skoraj 18 mSv za občino z najvišjo koncentracijo, to je Občina Mirna Peč.
• Leta 2023 ni bilo večjih težav pri izvajalcih sevalnih dejavnosti. URSJV je obravnaval skupno 29 interventnih zadev. Glavni razlog za veliko število je še vedno kontaminacija odpadkov z radiofarmacevtiki v Sloveniji, kar sicer ni povzročilo povišane obsevanosti prebivalcev ali delavcev na odlagališčih odpadkov. Število intervencij povezanih z izvajanjem meritev poštnih pošiljk, se je zmanjšalo v primerjavi s preteklimi leti.
• V lanskem letu je začela veljati nova Resolucija o nacionalnem programu ravnanja z radioaktivnimi odpadki in izrabljenim gorivom za obdobje 2023–2032. Sprejeta je bila tudi nova Resolucija o jedrski in sevalni varnosti v Republiki Sloveniji za obdobje 2024–2033.
• Vlada je v letu 2023 sprejela novo, četrto verzijo državnega Načrta zaščite in reševanja ob jedrski in radiološki nesreči, ki je temeljni dokument načrtovanja in obravnava scenarije, pri katerih je predviden odziv na državni ravni. Tako v Načrtu zaščite in reševanja ob jedrski in radiološki nesreči kot v Postopkih za prenehanje izrednega dogodka, ki so bili izdelani kot priloga k načrtu, so obravnavani kriteriji za prehod iz interventne faze v fazo sanacije, kar je novost v načrtovanju odziva ob takih nesrečah.
• V letu 2023 je vlada z imenovanjem novega državnega sekretarja v kabinetu predsednika vlade na najvišji ravni prevzela koordinacijo priprave projekta JEK2 za izgradnjo nove jedrske elektrarne. Vlada je imenovala tudi delovno skupino za koordinacijo pripravljalnih aktivnosti na projektu JEK2, v njej pa sodelujejo visoki predstavniki ustreznih ministrstev, URSJV ter podjetij GEN Energija, NEK in ELES. Delovna skupina je ustanovila dve ožji delovni skupini, prvo za spremljanje in redno poročanje o napredku priprave pobude za postopek državnega prostorskega načrta za JEK2 in drugo za pripravo morebitnega posebnega zakona za JEK2.

URSJV se vsem, ki so sodelovali pri pripravi poročila, zahvaljuje za pripravljenost in pomoč pri pripravi in pregledu vsebin.