Na današnji novinarski konferenci je Ministrstvo za okolje, podnebje in energijo skupaj s partnerjema Umanotero in Inštitutom za politike prostora predstavilo pomembne dosežke in prihodnje načrte v okviru projekta LIFE IP CARE4CLIMATE. Projekt, ki ga s sedmimi milijoni evrov sofinancira Evropska unija, predstavlja enega ključnih korakov Slovenije na poti k nizkoogljični družbi. Namen projekta je sistemsko zmanjšati emisije toplogrednih plinov in vključiti javnost v proces prehoda na bolj trajnosten način življenja. Projekt vključuje 14 partnerjev, ki so aktivni na šestih področjih: zmanjševanje odpadne hrane, prehod v nizkoogljično družbo, trajnostna mobilnost, trajnostna raba zemljišč, trajnostna gradnja in učinkovita raba energije ter zeleno javno naročanje.  

LIFE projekti kot učinkovit mehanizem za naslavljanje podnebnih izzivov

Uvodoma je državni sekretar na Ministrstvu za okolje, podnebje in energijo Uroš Vajgl poudaril pomen skupnih naporov pri naslavljanju podnebnih sprememb in ambicioznih ciljev: »Na ministrstvu se zelo dobro zavedamo nujnosti naslavljanja podnebnih izzivov. Slovenija sodi med tiste evropske države, ki so bolj izpostavljene podnebnim tveganjem in škodi, zato smo zavezani ukrepanju. V okviru posodobitve Nacionalnega energetsko podnebnega načrta si zastavljamo ambiciozne cilje za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov v sektorjih, ki niso vključeni v EU sistem trgovanja z emisijami (ETS). Za doseganje teh ciljev bo potreben vključujoč in partnerski pristop, ki ga spodbujajo projekti kot je CARE4CLIMATE« je dejal Vajgl in poudaril, da je podpora javnosti ključna za uspešno podnebno ukrepanje.

Projekt CARE4CLIMATE je eden bolje integriranih projektov na področju podnebja v Evropi

Krzysztof Wojcik iz Evropske agencije za podnebje, infrastrukturo in okolje izpostavlja Slovenijo kot enega izmed uspešnih primerov pri izvajanju trajnostnih projektov v okviru programa LIFE, ki prinašajo pozitivne spremembe za družbo: »Slovenija od leta 2000 pa do danes pridobila sredstva za izvedbo več kot 47 projektov, usmerjenih v varovanje narave in zmanjšanje emisij. Projekt CARE4CLIMATE je eden najboljših primerov celostnega naslavljanja izzivov na področju trajnostne mobilnosti, energetske učinkovitosti in ozaveščanja javnosti«.

Med nedavnim obiskom v Sloveniji je Wojcik ob pregledu aktivnosti na projektu posebej pohvalil tudi inovativen pristop k razvoju in oblikovanju novih finančnih instrumentov za financiranje prenove večstanovanjskih stavb, ki so plod dela partnerjev Inštitut Jožef Štefan in Eko sklad.

Trajnostna mobilnost med pomembnejšimi področji

Med aktivnostmi projekta na ministrstvu izpostavljajo Evropski teden mobilnosti, katerega nacionalni koordinator je Ministrstvo za okolje, podnebje in energijo. Evropski teden mobilnosti je vodilni program Evropske komisije za ozaveščanje o trajnostni mobilnosti v mestih in je tudi v Sloveniji vedno bolje priljubljen med občinami. Letos je sodelovalo 120 občin, kjer so skupno izvedli preko 500 akcij, v katerih je sodelovalo približno 10 odstotkov prebivalcev Slovenije. Ob tem je treba omeniti, da ministrstvo v okviru projekta razvija in skrbi tudi za slovensko platformo za trajnostno mobilnost, in sicer z namenom, da ta postane osrednja točka vseh informacij za ključne deležnike, vključene v načrtovanje, odločanje in izvajanje nalog s področja trajnostne mobilnosti.

Svetlo točko projekta predstavljajo tudi številne druge akcije ozaveščanja na področju trajnostne mobilnosti. Te je predstavil Marko Peterlin, direktor Inštituta za politike prostora (IPoP). Promocijske akcije, ki jih IPoP izvaja, temeljijo na izsledkih raziskave Zakaj ljudje potujejo, kot potujejo? Ti kažejo, da se prebivalci slovenskih mest vedno pogosteje odločajo za trajnostne načine prevoza, vendar pa je za resnično spremembo potrebno še dodatno vlaganje v infrastrukturne izboljšave, ki bodo hojo in kolesarjenje naredile varnejša in bolj privlačna.

»Naši podatki kažejo, da večina ljudi potuje z avtomobilom zaradi udobja in enostavnosti, a bi se za pešačenje ali kolesarjenje odločili pogosteje, če bi bila infrastruktura primerna in varna,« je pojasnil Peterlin. Predstavil je kampanje, ki spodbujajo kolesarjenje in pešačenje na kratkih razdaljah, to so Šolska ulica, Odprta ulica, Za manj kot 2 je avto doma, Polni zagona. IPoP v okviru projekta nudi tudi komunikacijsko podporo občinam, ki se odločajo za restriktivne ukrepe na področju prometne ureditve. Za komunikacijsko podporo lahko zaprosi katerakoli občina, IPoP pa je letos izbral Občino Trbovlje, kjer so hitrost na večjem delu cest omejili na 30 kilometrov na uro.

Ključen cilj projekta je prehod Slovenije v nizkoogljično družbo

Okoljski ekonomist dr. Jonas Sonnenschein iz Umanotere je izpostavil napredek Slovenije na področju ozaveščanja o podnebnih spremembah. Predstavil je nov kalkulator ogljičnega odtisa, s katerim si lahko uporabniki izračunajo vpliv svojih dejavnosti na podnebne spremembe in prepoznajo možnosti za njegovo zmanjšanje. Posebnost Umanoterinega kalkulatorja je, da poleg emisij, na katere ima posameznik neposreden vpliv, upošteva tudi sistemske emisije, kot so emisije zaradi transporta blaga, industrijske proizvodnje, ravnanja z odpadki in delovanja javnega sektorja. Teh emisij ne morejo zmanjšati posamezniki, temveč državni in občinski politiki, podjetja ter druge institucije in organizacije, je prepričan dr. Sonnenschein. Poleg tega je Sonnenschein izpostavil tudi platformo Dovolj za vse, kjer so predstavljeni primeri dobrih praks skupnosti za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov na različnih področjih, vključno s prometom, energijo, prostorskim načrtovanjem in krožnim gospodarstvom: »Platforma Dovolj za vse nudi prostor, kjer so predstavljeni navdihujoči primeri iz lokalnega okolja, ki dokazujejo, da lahko s skupnimi močmi lahko dosežemo velike spremembe«.

Verjetno je marsikateri Slovenec videl tudi razstavo Na vroči strani Alp, ki že več let kroži po Sloveniji. Ta predstavlja posledice podnebnih sprememb, ki jih bomo občutili, če ne bomo hitro in odločno ukrepali. Sonnenschein pravi, da je »namen razstave opozoriti na dejstvo, da so podnebne spremembe resna grožnja življenju, kot ga poznamo danes, a hkrati kaže, da še vedno obstajajo možnosti za ukrepanje in ublažitev posledic«. 

Kot pomemben steber projekta je tudi zeleno javno naročanje, v okviru katerega strokovnjaki z Ministrstva za okolje, podnebje in energijo povsod po Sloveniji na željo naročnikov organizirajo brezplačna usposabljanja na temo zelenega javnega naročanja. Njihovo delo pa ima zelo oprijemljive učinke, saj Analiza učinkov zelenega javnega naročanja v Republiki Sloveniji kaže, da so naročniki z upoštevanjem temeljnih zahtev iz Uredbe o zelenem javnem naročanju v letih 2018, 2019 ter 2020 skupno prihranili kar 301.480 MWh energije. V ozračje so izpustili 101.506 ton manj CO₂, prav tako pa se je zaradi uporabe bolj varčnih stranišč ter pomivalnih strojev zmanjšala poraba vode za 10.445 tisoč m³. Iz prihrankov vode in energije se zmanjšajo tudi ekonomski stroški, naročniki so tako prihranili 61 milijonov evrov.

Med pomembnejšimi cilji projekta tudi področje odpadne hrane

Projekt LIFE IP CARE4CLIMATE vodi Nataša Kebe iz Ministrstva za okolje, podnebje in energijo. Na novinarski konferenci je predstavila najbolj sveže aktivnosti ministrstva na področju zmanjševanja odpadne hrane. Poudarila je, da zavržena hrana ni le moralna težava, ampak tudi velik vir emisij toplogrednih plinov, ki dodatno obremenjujejo okolje.

»V gospodinjstvih letno zavržemo kar 30 odstotkov vse pridelane hrane, zato je naš cilj zmanjšati to količine odpadne hrane, poleg tega pa izvajamo aktivnosti po celotni prehranski verigi – od pridelave, distribucije in trgovine, gostinstva in gospodinjstev,« je povedala Kebetova. Opozorila je na pomen analize vzrokov za nastanek odpadkov v vseh posameznih fazah ter izpostavila sortirno analizo bioloških odpadkov, s katero v Mariboru začnejo v 12. novembra.

»Največja težava pri posluževanju metode izvajanja sortirnih analiz bioloških odpadkov je v neobstoju standardizirane metodologije izvajanja sortirne analize odpadkov na mednarodni in tudi na nacionalnih ravneh,« pove Kebetova in doda, da je »Ministrstvo za okolje in prostor (danes Ministrstvo za okolje, podnebje in energijo) ravno v okviru projekta LIFE IP CARE4CLIMATE razvilo metodologijo za sortirno analizo bioloških odpadkov.«

Za lažje razumevanje razmerja med živili, ki jih v Sloveniji največkrat zavržemo, pa bodo na ministrstvu letos ponovili vodenje enotedenskega dnevnika o odpadni hrani. K izpolnjevanju le-teh bodo ponovno vsa slovenska gospodinjstva povabili prav tako novembra.

Ministrstvo je včeraj oznanilo tudi, da skupaj z Ekošolo organizira nagradni natečaj: Stran pa ne bomo metal’! To je tekmovanje za najboljši predlog kampanje za zmanjšanje količin odpadne hrane, h kateremu so vabljeni učenci vseh osnovnih šol, tudi če te niso vključene v program Ekošola.

Trajanje projekta: zaključek predviden do konca leta 2026

Projekt CARE4CLIMATE bo nadaljeval svoje poslanstvo do leta 2026, ko je predvideno zaključevanje aktivnosti. Cilj projekta je ne le doseči konkretne rezultate, ampak ustvariti dolgoročne spremembe v vedenjskih vzorcih in povečati zavedanje o pomenu trajnostnega razvoja v celotni družbi.

Predstavnica za odnose z javnostmi projekta LIFE IP CARE4CLIMATE Karin Jurman Marn je izpostavila nekaj dejstev o projektu, ki združuje 14 projektnih partnerjev in več kot 120 ljudi, ki dela na projektu: »V osmih letih smo s partnerji predvideli 63 aktivnosti, in zaenkrat izvedli že več kot 110 usposabljanj za več kot 6.300 strokovnjakov, študentov in drugih deležnikov. Petnajst pilotnih in 14 demo projektov ima potencial za implementacije na sorodnih področjih, te projekte bomo v bodoče skupaj s primeri dobrih praks iz projekta uporabili kot osnovo za akcijske načrte«.

V okviru projekta bodo partnerji skupno pripravili več kot 200 raznolikih dokumentov, video vodičev in priročnikov – od vodnikov, kako organizirati trajnostne dogodke, pa vse do Strategije ogrevanja in hlajenja v Sloveniji do 2050. Namen te je denimo podati jasne usmeritve in cilje za prihodnji trajnostni razvoj ter doseganje podnebne nevtralnosti sektorja ogrevanja in hlajenja do leta 2050.

Več o projektu je dostopno na spletni strani www.samo1planet.si.