V svojem prispevku je državna sekretarka poseben poudarek namenila krepitvi manjšin s čezmejnim sodelovanjem in kulturno izmenjavo. Poudarila je, da imajo dve narodnostni manjšini, ki živita v Sloveniji, in vse štiri slovenske narodnostne manjšine, ki prebivajo v sosednjih državah kljub razlikam v številčnosti, strukturi in specifičnih izzivih, dve temeljni skupni značilnosti. »Prvič, soočajo se z izzivi pri ohranjanju znanja jezika, in drugič, spopadajo se z zmernim, a stalnim demografskim upadom.,« je orisala državna sekretarka Humar ter kot najboljši pristop izpostavila mehanizme čezmejnega sodelovanja. »So najučinkovitejše sredstvo za spodbujanje gospodarske in družbene rasti ter omogočajo stabilno izmenjavo znanja, kulturnih vsebin in strokovnega kadra, še posebej pedagoškega osebja. Dva vzorna primera čezmejnih rešitev, ki podpirata narodno manjšino, sta Evropsko združenje za teritorialno sodelovanje (EZTS) GO, ki deluje kot platforma za čezmejno Evropsko prestolnico kulture v Novi Gorici in Gorici, ter gospodarski razvojni programi, namenjeni krepitvi slovenske manjšine v Porabju in madžarske manjšine v Prekmurju. Ta primera dobre prakse jasno kažeta, kako lahko prilagojeno čezmejno sodelovanje neposredno podpira in obogati narodnostne manjšinske skupnosti,« je v svojem prispevku predstavila državna sekretarka Humar.

Namen mednarodne konference, ki jo pripravljajo ob madžarskem predsedovanju Svetu Evropske unije, je izmenjava dobrih praks in razprava o ureditvi položaja narodnih manjšin v evropskih državah. Konference se udeležujejo predstavniki narodnih manjšin v številnih državah Evropske unije, strokovnjaki, predstavniki Evropske unije, predstavniki institucij javne uprave ter politični in visoki državni uradniki. Posebno pozornost je namenjena krepitvi identitete in ohranjanju jezika.