Ta teden smo bili priča, da prokremeljski viri širili dve nasprotujoči si narativi o severnokorejskih četah v Kursku: prva trdi, da jih sploh ni, hkrati pa, da so trditve o njihovi prisotnosti zgolj izmišljotina Zahoda za opravičevanje vpletenosti Nata.

Torek, 5. novembra, je označil konec cikla predsedniških volitev v ZDA z zmago republikanskega kandidata Donalda J. Trumpa. Kot smo že poročali, so mediji pod nadzorom ruske države in drugi prokremeljski dezinformacijski akterji poskušali vplivati na volitve z večplastnimi vplivnimi kampanjami – taktika, ki smo jo že prevečkrat spoznali.

Zanikaj resničnost in jo zamenjaj z lastno resničnostjo

Kremeljska mentalna gimnastika o Severni Koreji je odziv na vse več dokazov iz različnih obveščevalnih služb, ki potrjujejo, da je Severna Koreja poslala okoli 10- do 12.000 vojakov v podporo ruski vojni v Ukrajini.

Nameščanje so neodvisno potrdili ukrajinska obveščevalna služba, Evropski obveščevalni center (angleško Intelligence and Situation Centre - INTCEN), ameriško obrambno ministrstvo in Južnokorejska nacionalna obveščevalna služba, pri čemer je generalni sekretar Nata Mark Rutte že prej potrdil, da so se nekatere severnokorejske sile že premaknile bližje ukrajinski meji.

Imeti torto in jo tudi pojesti

Ta dezinformacijska kampanja je še posebej zanimiva, saj razkriva, kako si kremeljski propagandni stroj prizadeva doseči oboje hkrati; na eni strani prokremeljski viri zavračajo poročila o severnokorejskih četah kot manipulacijo ameriške Osrednje obveščevalne angencije (angleško Central Intelligence Agency - CIA) in trdijo, da bi tuje čete le ovirale rusko »popolnoma usklajeno bojno mašinerijo«, po drugi strani pa hkrati širijo pripoved, da so navedbe Zahoda o podpori Severne Koreje zgolj poskusi, da bi za nazaj opravičili prisotnost Natovih čet v Ukrajini – čeprav Natovih čet ni na bojni liniji.

To nasprotje izpostavlja ključno značilnost ruske informacijske vojne: če je resničnost nemogoče zanikati, se pogosto zatečejo k ustvarjanju več nasprotujočih si pripovedi, v upanju, da se bo vsaj ena prijela pri ciljni publiki.

Seveda je videti nekoliko nenavadno, ko »največja vojska na svetu«, kot prokremeljski mediji radi pretiravajo o ruski vojski, prosi za pomoč mednarodnega izobčenca in eno najrevnejših držav na planetu. Moskva je zato uporabila tako imenovano obrnjeno resničnost, da bi razložila ta paradoks, češ da Rusija pomaga Severni Koreji in ne obratno.

Ujeti s prsti v marmeladi

Ruski državni mediji in drugi prokremeljski viri so izvedli večplastne vplivne poskuse, usmerjene na letošnje predsedniške volitve v ZDA s tujim manipuliranjem z informacijami in vmešavanjem (angleško Foreign Information Manipulation and Interference - FIMI).

Po poročanju ameriških uradnih virov so ti poskusi vključevali na primer ponarejene posnetke, ki lažno prikazujejo volilne goljufije, grožnje z bombo, ki so začasno prekinile glasovanje na dvanajstih voliščih v Georgii, večinoma v afriško-ameriških soseskah, in kampanjo Dvojnik, ki je ustvarila kompleksne klonirane spletne strani, ki so posnemale legitimne ameriške medije.

Zveni vse preveč znano

Taktike so med drugim vključevale vsebine, generirane z umetno inteligenco, usklajene neavtentične račune na družbenih omrežjih in večstopenjska preusmerjanja URL-jev za izogibanje omejitvam platform. Ruski vplivneži so prav tako izkoriščali ameriške notranje težave, kot je orkan Helen, da bi zasejali razdor, češ, da je pomoč Ukrajini nadomestila prizadevanja za pomoč ob orkanu. Ti poskusi so močno temeljili na tako imenovani taktiki preplavljanja, da bi vsilili določene zgodbe, vključno s teorijami zarote o globoki državi, v informacijski prostor, da bi skušali spodkopati zaupanje ameriške javnosti v demokratične institucije in kandidate.

Rusko vmešavanje v letošnje predsedniške volitve v ZDA sledi vzorcu, opaženemu že na volitvah v Evropski parlament ter na volitvah v Moldaviji in Gruziji. Podobne taktike so bile uporabljene pri vseh teh volitvah: črnjenje kandidatov, preplavljanje informacijskega prostora z lažmi, izkoriščanje obstoječih družbenih razdorov, usklajeno neavtentično vedenje na družbenih omrežjih ter poskus spodkopavanja zaupanja v demokratične institucije.

Več primerov prokremeljske dezinformacije, zaradi katerih smo ta teden zmajevali z glavo:

• V bizarni in izkrivljeni prokremeljski fantaziji je ruski vojaški duhovnik izrekel nenavadno trditev, da ukrajinske »neo-nacistične in poganske enote« darovale človeške žrtve v regiji Kursk. Ta nora dezinformacija, ki se je pojavila sredi ukrajinskega napredovanja v Kursku avgusta 2024, poskuša znova, predstaviti rusko invazijo kot nekakšno sveto vojno proti 'brezbožni' Ukrajini. Resničnost je povsem drugačna: novinarji Washington Posta, ki so obiskali mesto Sudža, niso našli dokazov o neprimernem ravnanju ukrajinskih vojakov s civilisti. Medtem pa obstajajo številni dokumentirani dokazi o dejanskih ruskih vojnih zločinih, vključno s ciljanjem na civilno infrastrukturo, kot so šole, bolnišnice in cerkve – med njimi marca 2022 zračni napad na porodnišnico v Mariupolu ter pokol v Buči. Ta zadnji poskus prikazati ukrajinske oborožene sile kot »zle pogane« je zgolj še ena različica obsesivnega kremeljskega narativa o »nacistični Ukrajini«, ki ga Kremelj promovira od leta 2014. S kombiniranjem verskega strašenja z lažnimi obtožbami o krutostih, skuša ta dezinformacija demonizirati Ukrajino in odvrniti pozornost od dokumentiranih ruskih vojnih zločinov.
• Kremeljska propagandna mašinerija je ustvarila še eno absurdno trditev o Poljski. Tokrat je znani prokremeljski vir Pravda-pl trdil, da je Poljska »na robu vojne z Rusijo«, pri čemer so neutemeljeno prikazovali poljske razprave o obrambnih raketnih zmogljivostih kot znanilca bližajoče se vojne. Ta dezinformacija se je pojavila po podpisu varnostnega sporazuma med Poljsko in Ukrajino julija 2024, ki zgolj omogoča poljski protiraketni obrambi prestrezanje ruskih raket, usmerjenih proti poljskemu ozemlju. Poljska je res povečala svojo podporo Ukrajini, vključno z dobavo letal MiG-29, a to nikakor ne pomeni vstopa Poljske v vojno. Ta dezinformacijska narativa je del širšega ruskega cilja, ki skuša prikazati Poljsko in druge zaveznice Nata kot agresorje, pri čemer priročno ignorira dejstvo, da je Rusija začela obsežno invazijo na Ukrajino. Ta manipulacija prav tako poskuša prikazati legitimno obrambno sodelovanje med demokratičnimi sosedi kot vojno hujskanje, hkrati pa z ustrahovanjem odvrniti Poljsko in druge zaveznic od podpore Ukrajini.
• Še ena klasika iz kremeljskega anti-EU repertoarja trdi, da »razuzdana elita« v Bruslju državam članicam jemlje njihovo državnost in vsiljuje »kulturno-marksistične vrednote«. Ta ponavljajoča se konspiracijska dezinformacija poskuša predstaviti EU kot nedemokratičnega velikana, ki ga vodijo temne elite. Resničnost vodenja EU je precej bolj vsakdanja in demokratična: državljani neposredno volijo svoje predstavnike v Evropskem parlamentu, medtem ko Evropski svet sestavljajo demokratično izvoljeni nacionalni voditelji. Evropska komisija gre skozi več plasti demokratičnega nadzora, pri čemer načelo subsidiarnosti zagotavlja, da se odločitve sprejemajo čim bližje državljanom. Ta prokremeljski narativ je del dolgotrajne strategije Kremlja, da bi EU prikazali kot nedemokratično – zelo ironična trditev vira, ki dosledno spodkopava demokratične procese doma in v tujini. S sprožanjem čustvenih sprožilcev, kot je »razuzdana elita«, ter izmišljanjem lažnih napetosti med institucijami EU in nacionalno suverenostjo, želi ta dezinformacija sejati nezaupanje in politično razdrobljenost znotraj EU.

Avtor: EUvsDisinfo | 7. november 2024

Novičnik je v angleškem in slovenskem jeziku s povezavami na novice dostopen na spletni strani EUvsDisinfo.