Mesti Nova Gorica in Gorica bosta z letom 2025 postali prva brezmejna Evropska prestolnica kulture v zgodovini. Zgledno sosedsko čezmejno sodelovanje je tako postalo brezmejno. Župan Samo Turel povezave z varstvom okolja, kulturo bivanja, vzgojo mladih vidi kot edino pravo pot tudi v prihodnje.

Delegati osmih držav pogodbenic in Evropske komisije ter uradni opazovalci Alpske konvencije pod predsedstvom mag. Emila Ferjančiča z Ministrstva za naravne vire in prostor razpravljajo o predlogih poročil in priporočil, katere pripravo je vodilo slovensko predsedovanje. 

V zadnjih dveh letih se je Slovenija osredotočila na tri prednostna področja, in sicer na kakovost življenja, ki je bila tema 10. poročila o stanju Alp, na izobraževanje o podnebnih spremembah v Alpah s priporočili za vključevanje v formalno izobraževanje in na biotsko raznovrstnost, za katerega je pripravila poročilo (angleško policy brief) s skupno vizijo o izvajanju ciljev globalnega okvira za biotsko raznovrstnost na območju Alp ter priporočili za pripravo Akcijskega načrta za alpsko biotsko raznovrstnost.

Mag. Tomaž Miklavčič, predsedujoči delovni skupini za pripravo 10. poročila o stanju Alp, je Stalnemu odboru predstavil končno poročilo o kakovosti življenja v Alpah. Cilj poročila so nova spoznanja na področju kakovosti življenja ter skupni pristop za delo s tem konceptom v alpskem prostoru. Poročilo opredeljuje glavne izzive, teme in druge elemente, ki oblikujejo kakovost življenja prebivalcev Alp ter prispeva k izvajanju tretje prednostne naloge večletnega delovnega programa Alpske konference 2023-2030.

Za prednostno nalogo izobraževanja o podnebnih spremembah, ki jo je v imenu slovenskega predsedstva predstavila mag. Lenča Humerca Šolar, je Slovenija zbrala in predstavila obstoječe primere dobre prakse izobraževanja o podnebnih spremembah v šolah po Alpah.

Na podlagi različnih razprav in mednarodne konference so bila oblikovana priporočila o pomenu izobraževanja o podnebnih spremembah. Glavni rezultat na tretjem prednostnem področju je dokument o biotski raznovrstnosti v Alpah s priporočili, ki zagotavlja smernice za prihodnje aktivnosti in jih je predstavila Blanka Bartol, vodja slovenske delegacije v Stalnem odboru Alpske konference. Dokument vključuje skupno vizijo za izvajanje ciljev biotske raznovrstnosti v okviru Alpske konvencije, ki je oblikovana okoli štirih tem: ohranjanje, povezljivost, obnova in spremljanje. Nadaljnji izvedbeni ukrepi bodo razviti v akcijskem načrtu za biotsko raznovrstnost v Alpah, ki ga bo v naslednjih dveh letih v okviru italijanskega predsedovanja Alpski konvenciji pripravil Odbor za biotsko raznovrstnost v Alpah. O vseh treh dokumentih s priporočili bodo na XVIII. Alpski konferenci razpravljali ministri in jih predvidoma tudi sprejeli.

Po predstaviti zaključkov prednostnih tem slovenskega predsedovanja so se delegati Stalnega odbora seznanili s številnimi dejavnostmi, ki so jih tematska delovna telesa izvajala v času svojih sedanjih mandatov. V času slovenskega predsedovanja je aktivnih devet tematskih delovnih teles, ki so se v svojih mandatih večkrat sestali in pripravili različne rezultate, med njimi so spletni seminarji, poročila, skupne smernice za upravljanje prostoživečih živali, projektih, predloženi programu Interreg Alpine Space in ESPON. Delegati so obravnavali tudi predloge mandatov tematskih delovnih teles za obdobje 2025-2026, ki bodo predloženi v potrditev ministrom na XVIII. Alpski konferenci, ki bo 22. januarja 2025 na Brdu pri Kranju in kjer bo Slovenija s predajo predsedovanja Italiji zaključila dvoletni mandat predsedovanja.

Stalni odbor bo obravnaval še predloge prednostnih nalog prihodnjega italijanskega predsedovanja Alpski konvenciji v letih 2025 in 2026, med drugim ohranjanje alpske biotske raznovrstnosti, prilagajanje podnebnim spremembam in izobraževanje, alpska kultura ter sodelovanje z drugimi gorskimi regijami. 11. Poročilo o stanju Alp pa bo obravnavalo alpske ledenike, permafrost in vodni cikel.