Na konferenci, v organizaciji Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) ter Ministrstva za zdravje, so se strokovnjaki osredotočili na ključno vlogo družine pri razvoju odpornosti mladostnikov proti vedenjem, ki lahko vodijo v zasvojenost. Konference se je udeležilo do 200 sodelavcev tako z NIJZ kot z drugih zdravstvenih ustanov, šolstva ter socialnih institucij, udeležili so se je številni predstavniki nevladnih organizacij.

Uvodoma je priznana slovenska strokovnjakinja za področje odvisnosti psihiatrinja Janja Milič predstavila teoretično ozadje ter vlogo družine pri preprečevanju ter tudi pri podpori osebam, ki imajo težave s odvisnostmi. Ob tem je poudarila pomembnost medosebnih odnosov znotraj družine, topline ter razumevanja, pa tudi jasnih pravil in mej glede (škodljivih) vedenj ter posebej v času mladostništva tudi odprtost družine navzven v družbo. Starši kot nosilci strukture družine imajo posebno odgovornost, seveda pa so včasih tudi sami ujeti v pasti odvisnosti in posledično težko nudijo varno in stabilno okolje mladostnikom. V teh primerih je nujna podpora strokovnih služb, od zgodnjega prepoznavanja dejavnikov tveganja, do usmerjenja v strokovne oblike pomoči. 

V nadaljevanju so z aktivno vlogo svoja mnenja, videnja in tudi izkušnje predstavili  mladi sami, tako sodelujoči na konferenci,  iz Gimnazije in Zdravstvene šole Ravne na Koroškem, kot tudi udeleženci programa PUMO ter bivši uporabniki Centra za preprečevanje odvisnosti iz Maribora. 

V drugem delu je generalna direktorica Direktorata za javno zdravje z Ministrstva za zdravje Vesna Marinko predstavila izhodišča in konkretne usmeritve v okviru prvega državnega programa za zmanjševanje poraba alkohola, ki je v zaključni fazi priprave. »Pitje alkohola je med najbolj razširjenimi škodljivimi vedenji in tako predstavlja javno-zdravstven problem. Slovenija se po porabi alkohola uvršča nad povprečje evropskih držav, v letu 2023 je znašala registrirana poraba alkohola 9,7 l čistega alkohola na odraslega nad 15 let starosti«, je orisala podatke.

Številne raziskave kažejo, da varna količina pitja alkohola z vidika tveganja za zdravje ljudi ne obstaja. Prav tako je alkohol pomemben dejavniki tveganja za preko 200 bolezni in stanj. Zaradi alkoholu neposredno pripisljivih bolezni je v letu 2023 umrlo 913 oseb, delež moških je trikrat višji kot žensk. 

»Novejše raziskave zelo nedvoumno kažejo, da alkohol dokazano povzroča sedem vrst rakavih obolenj, od raka dojke, debelega črevesa in danke, jeter, požiralnika, ustne votline, žrela in grla. Glede na podatke iz leta 2020 v Sloveniji beležimo letno približno 650 novih primerov raka, ki jih lahko pripišemo alkoholu, » je povedala Marinko in dodala tudi, da je Mednarodna agencija za raziskovanje raka (IARC) alkohol skupaj s tobakom uvrstila v prvo skupino snovi po svoji rakotvornosti.

Vesna Marinko je na konferenci med drugim predstavila tudi različne aktivnosti, ki jih na področju alkoholne politike izvaja Ministrstvo za zdravje v sodelovanju z drugimi resorji, ki so aktivno vključeni v Medresorsko delovno skupino za pripravo omenjenega programa alkoholne politike. S strateškimi dokumenti na mednarodni ravni, tako v okviru Svetovne zdravstvene organizacije ter Evropskega akcijskega programa in projekta Evid- Action Alcohol, se Slovenija pridružuje državam, ki sledijo znanstveno dokazanim ukrepom in intervencijam tako na ravni alkoholne politike kot tudi zagotavljanja podpore in obravnave oseb s škodljivo rabo alkohola in odvisnostjo.

Pred zaključkom konference so bili predstavljeni tudi nekateri konkretni primeri dobre prakse, predvsem iz lokalnega okolja, od predstavitve preventivnega dela OE NIJZ v lokalnem in regijskem okolju ter razvoja regijskega sprejemnega centra Koroške za odvisne od prepovedanih drog v izvedbi Projekta Človek.