Delavnica z naslovom Nove tehnologije v kibernetski varnosti se je osredotočila na najnovejši razvoj kibernetske varnosti, s posebnim poudarkom na tem, kako lahko nastajajoče tehnologije izboljšajo digitalno varnost na Zahodnem Balkanu. Glavne teme so vključevale kvantno kriptografijo in umetno inteligenco. Mitja Trampuž in dr. Nastja Cepak iz CREAPLUS sta podrobneje predstavila kvantne tehnologije, pojasnila razlike med post-kvantno kriptografijo in kvantno porazdelitvijo ključev (QKD) ter časovnice za regulativno standardizacijo teh tehnologij.

Dr. Lara Ulčakar s Fakultete za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani je predstavila projekt SiQUID, pobudo Slovenije za razvoj kvantne komunikacijske infrastrukture, ter razpravljala o njegovih posledicah za varne komunikacijske sisteme. Matjaž Breskvar iz Beyond Semiconductor pa je raziskoval vlogo formalnih metod pri zagotavljanju varnosti podatkov v dobi kvantnega računalništva.

Pomemben del delavnice je bila tudi preučitev vloge umetne inteligence (UI) v kibernetski varnosti. Dr. Maja Škrjanc z Inštituta Jožef Stefan je obravnavala upravljanje UI, pri čemer je poudarila potrebo po prilagoditvi regulativ, saj UI preoblikuje poslovne strategije. Poudarila je tudi etično uporabo UI in izzive, ki jih UI prinaša za regulativno usklajenost. Dr. Tomaž Klobučar, prav tako z Inštituta Jožef Stefan, je preučil uporabo velikih jezikovnih modelov (angleško Large Language Models - LLM) za odkrivanje groženj in izzive njihove integracije ter prihodnje možnosti uporabe v avtomatizirani kibernetski varnosti.

Dr. Urban Sedlar in Matej Rabzelj s Fakultete za elektrotehniko Univerze v Ljubljani sta izpostavila pomembnost tehnologij za zavajanje, kot so varnostni računalniški mehanizmi oziroma navidezni sistemi (angleško honeypot) in neresnični podatki (angleško honeytoken) kot ključnih orodij za obveščevalno dejavnost o grožnjah, medtem ko je dr. Ramanpreet Kaur z Inštituta Jožef Stefan pregledala napredek pri kibernetski varnosti, ki jo poganja UI, in predstavila strateški načrt za vključitev UI v evropske in globalne varnostne okvire.

Delavnica je poudarila pomen nadaljnjega sodelovanja in strokovnega razvoja med strokovnjaki za kibernetsko varnost na Zahodnem Balkanu. Poleg tehničnega znanja je dogodek izpostavil tudi vrednost usklajenega regionalnega odziva na kibernetske grožnje ter nujnost nadaljnje podpore in usposabljanja za krepitev odpornosti kibernetske varnosti v regiji. Sprejem, ki ga je gostila Slovenska ambasada v Podgorici, je dodatno okrepil regionalne povezave in udeležencem omogočil neformalna srečanja. Center za evropsko prihodnost (CEP) je zagotovil organizacijsko podporo za dogodek.