Skoči do osrednje vsebine

Letno strokovno srečanje Mreže Unescu pridruženih šol Slovenije 2024

Letošnje strokovno srečanje Mreže Unescu pridruženih šol Slovenije je gostila Prva osnovna šola Slovenj Gradec, kjer je zaposlena tudi nova nacionalna koordinatorica Mojca Ruter. Po uvodnem nagovoru in pozdravu ravnateljice Lidije Konečnik Mravljak ter generalnega sekretarja Slovenske nacionalne komisije za UNESCO Gašperja Hrastelja so se zvrstili predavatelji, ki so razmišljali o pomenu učenja.

»Če imaš dober zgled, si lahko dober,« je povzel svoje razmišljanje o pomenu umetnosti v izobraževanju akademski slikar Janez Kovačič, ki je tudi grafik, restavrator, izdelovalec vitražev in pedagog. Medtem ko je glasno razmišljal o razvoju svoje umetniške in strokovne poti, je nizal spoznanja iz srečanj, ki so nanj naredila nepozaben vtis. »Otrok je največji učitelj. Riše iz izkušenj. Ko naredi eno napako, je to napaka, več istih napak pa je njegov nov pristop. Prav tako obstajajo pravila razmerij med deli telesa in celoto, odstopanja od teh razmerij pa dajejo narisanemu svojstven karakter,« je pojasnjeval ob primerih risb in slik. Najdražji mu je spomin na delo v vzgojnem Centru Janeza Levca, kjer je pridobival izkušnje kot likovni pedagog in ugotavljal, da ima vsak otrok področje, kjer je dober, da pa za razvoj talenta potrebuje tudi podporo osebno zavzetega mentorja. Danes vodi likovne delavnice in predavanja za odrasle po vsej Sloveniji. »Umetnost je prisotna do konca,« je zaključil misel o dotiku umetnosti od mladosti do odrasle dobe.

Eva Trpin Fortuna, zdravnica, zobozdravnica in specialistka maksilofacialne kirurgije, je predstavila in živo orisala pravo družinsko humanitarno odpravo na Madagaskar. Z možem Gašperjem Fortuno, ki je zobozdravnik in oralni kirurg, in njunimi šestimi otroki so se letos poleti odpravili v medicinsko-šolski misijon, ki ga je postavil slovenski misijonar Janez Krmelj, in dva meseca nudili zdravstveno oskrbo tamkajšnjim prebivalcem. Iz njenega pripovedovanja je bilo čutiti tolikšno zavzetost, skrb, natančnost, empatijo in predanost do zastavljene naloge pomagati ljudem, da smo slušatelji med aplavzom na koncu vstali in ji na ta način izkazali dodaten poklon za delo, ki ga je ta družina opravila. Povedala je, da se ljudje, ki jih je srečevala v misijonu Ampitafa zelo dobro zavedajo, da je izobrazba edina pot iz revščine. Zanimivo je bilo slišati, kako sta zakonca v to delo vključila svoje otroke, ki so se naučili izmeriti dioptrijo, svetovati pri izbiri očal, sodelovali so pri večini zdravstvenih posegov in pomagali po svojih močeh, prosti čas pa so preživljali skupaj z domačini in njihovimi otroki. Izpostavila je, da so se otroci naučili, kaj pomeni dobrodelnost in razvijanje sočutja do drugih.Predstavitev je zaključila z mislimi Pedra Opeke, pri katerem so bili en teden v gosteh, in so bili priča življenju v tej skupnosti, kjer je pomembno dvoje: Da človek lahko živi dostojno življenje, je nujno, da ima delo. Edina pot iz revščine je izobrazba, zato se morajo otroci šolati. Zaključni pozdrav je povedala v malgaščini in dodala prevod: »Duh ostaja vedno mlad.«

»Iščite novosti, da se povežete z otroki na globlji ravni,vodilo pa naj po spoštovanje in zaupanje,« nas je nagovorila Veronika Gosak, profesorica defektologije za motnje vedenja in osebnosti ter zakonska in družinska psihoterapevtka. Spregovorila je o procesu socializacije, v katerem se izgublja pristnost in se začenjajo rojevati strahovi, pa o nujni izkušnji neuspeha, s katero se mora vsak vedno znova srečati, da lahko napreduje kot osebnost. »Tudi pri novodobni generaciji je temelj vzgoje za življenje odnos, zgledi so tisti, ki vlečejo. Sinergija pedagoškega etosa in pedagoškega erosa daje moč učitelju za spoštljiv, sodelovalen, odprt, spodbuden odnos do učencev, staršev, sodelavcev. «Skupaj z Alenom Kofolom, specialnim pedagogom, bivšim inšpektorjem RS za šolstvo, zdajšnjim ravnateljem OŠ Srečka Kosovela sta ustanovila zasebni zavod ISC ŠOLSKA SVETOVALNICA, kjer sta s skupnim strokovnim sodelovanjem v pomoč in podporo tako staršem kot učiteljem in ravnateljem po vsej Sloveniji. Med drugim je oopolnomočenju učiteljev g. Kofol še dodal, da je izjemno pomembno timsko delo, podpora sodelavcev, v odnosu do staršev pa doslednost in profesionalnost in da je osebni odnos most za razvijanje odnosa z drugim. Predstavil je še idejo o Učiteljski zbornici in pomenu stroke ter zaključil z mislijo: »Kar ni ljubezen, je klic po ljubezni.«

»Česar ne rabiš, ne vzemi,« je eno izmed vodil dr. Irene Fonda, direktorice neprofitnega Zavoda YouSea, ki je predstavila pobudo »Modre šole« in spodbudila učitelje, naj v šolske programe vključijo teme o trajnostnem ravnanju in ohranjanju biotske raznovrstnosti morij. Poleg številnih zanimivosti oživljanja morskih tal v Piranskem zalivu je povedala še, da majhni modri ukrepi, ki jih delamo vsi, povežejo ljudi, da začnemo delati skupaj, in vsak posebej začuti, da je to, za kar skrbi, tudi njegovo.

Drugi dan srečanja je bil namenjen predstavitvam primerov dobrih praks in delavnicam; Vesna Burjak iz Osnovne šole Črna na Koroškem je predstavila dvodnevni tabor z gradnjo snežnih gradov, od koder odidejo domov vsi otroci kot zmagovalci. Matjaž Vrešak iz Osnovne šole Pišece je predstavil komplement, tj. povezovanje več projektov v projektni teden, in novo učno pot Zakladi Pišec, Tanja Plevnik je prejela priznanja za mlade filmarje, ki so lani navdušili s filmčkom The way of peace in je njihova nagrajena animacija doživela predstavitev v Cannesu. Urška Pliberšek iz Osnovne šole dr. Antona Trstenjaka Negova je predstavila prostovoljsko delo osnovnošolk s posebnimi potrebami v vrtcu in zaključila z mislijo A. Lincolna: »Najboljši način, da napoveš prihodnost, je, da jo ustvariš.« Tatjana Perša Habuš iz Osnovne šole Kapela je predstavila letošnjo udeležbo na Unescovem svetovnem simpoziju za mlade o svetovni dediščini v Grčiji, kjer sta z devetošolko Žano zbrane navdušili s kurenti in drugimi slovenskimi maskami ter odlično promovirali Slovenijo.

Novembrsko dvodnevno strokovno druženje Mreže Unescu pridruženih šol Slovenije v Slovenj Gradcu je bilo bogato zaradi izbranih vsebin, odličnih predavateljev, poučnih primerov dobre prakse, pestrih delavnic. Bili smo v starodavnem mestu, ki je »Glasnik miru OZN« že 35 let, in se ponaša z bogato kulturno dediščino. Ta leži v zavetju Male in Velike Kope, od koder je bil veličasten pogled na okoliške hribe, ki so rastli iz morja megle. Vsej organizacijski ekipi tokratnega druženja z Barbaro Urbanija iz Urada za Unesco in Mojco Ruter na čelu gre velika zahvala za odlično zasnovano in izpeljano srečanje.