Na tako imenovanem finančnem dnevu se bo zasedanja udeležil tudi podpredsednik vlade in minister za finance Klemen Boštjančič. Slovenijo bo na delovni ravni v okviru Evropske unije zastopala pogajalska ekipa pod vodstvom glavne pogajalke Tine Kobilšek, ki jo sestavljajo strokovnjaki z Ministrstva za okolje, podnebje in energijo ter Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano.

Konferenca se je pričela danes z otvoritvenim zasedanjem 11. novembra, na katerem je bil izvoljen nov predsedujoči minister za okolje in naravne vire Mukhtar Babayev, Azerbajdžan, ki je v svojem prvem nagovoru v novi vlogi izpostavil, da trenutne svetovne podnebne politike niso zadostne in vodijo do segrevanja ozračja na 3 stopinje Celzija, kar bi imelo dolgoročno katastrofalne posledice, podnebne spremembe pa se kažejo že sedaj. Poudaril je, da bo Azerbajdžan zagotovil močno vodstvo in prizadeval za ambiciozen ter uravnotežen rezultat konference. Njihova glavna prioriteta bo področje podnebnih financ, kjer je potrebno, kljub kompleksnosti in težavnosti pogajanja sprejeti zaključke.

Konferenca se bo nadaljevala z zasedanjem voditeljev 12. in 13. novembra (World Leaders Climate Action Summit). Nacionalno izjavo Slovenije bo podal minister Kumer v drugem tednu zasedanja, ko je predviden drugi del za nacionalne izjave. Sledijo pogajanja na strokovni ravni v prvem tednu zasedanja, v drugem tednu pa sledi ministrski segment in sklepna faza pogajanj na politični ravni, ko bodo tudi sprejete odločitve po posameznih točkah na dnevnih redih vseh delovnih teles Okvirne konvencije Združenih narodov o spremembi podnebja (United Nations Framework Convention on Climate Change - UNFCCC).

Poudarek letošnjega zasedanja bo na dogovoru glede novega kolektivnega finančnega cilja (new collective quantfied goal – NCQG) za podnebno ukrepanje držav v razvoju, ki bo začel veljati od  leta 2025 dalje ter bo nadomestil trenutno veljavni cilj 100 milijard dolarjev letno. Novi cilj bo moral upoštevati potrebe in prednostne naloge držav v razvoju, hkrati pa določiti vire financiranja, vključno z zasebnimi, in sprejeti odločitev glede širitve baze donatorjev. Na področju podnebnih financ se bodo nadaljevale tudi razprave glede uskladitve vseh finančnih tokov, tako javnih kot zasebnih, s cilji Pariškega sporazuma.

Pomembna tema bo tudi dogovor glede nadaljnjih korakov v okviru prvega globalnega pregleda stanja (Global stocktake - GST) izvajanja Pariškega sporazuma, ki se je zaključil na COP28 lani decembra v Dubaju. Pogodbenice se spodbuja, da ugotovitve GST upoštevajo pri pripravi svojih nacionalno določenih prispevkov (Nationally determined contributions – NDC) in drugih strateških dokumentov. Ključnega pomena bo, da se zaveze iz GST uresničujejo v celoti, tako glede področja financ, kot tudi na področju blaženja in prilagajanja na podneben spremembe.

Nadaljevali se bodo tudi pogovori v smeri odprave fosilnih goriv ter subvencij za fosilna goriva, kar kot nujno za bistveno zmanjšanje emisij TGP izpostavlja tudi 6. sintezno poročilo Medvladnega odbora za podnebne spremembe (Intergovernmental Panel on Climate Change – IPCC). V tem kontekstu se bodo nadaljevale razprave glede implementacije globalnih ciljev za obnovljive vire energije (OVE) in učinkovito rabo energije (URE), ki so bili sprejeti na lanskoletni konferenci COP28 v Dubaju.

Prilagajanje na podnebne spremembe bo prav tako ena ključnih tem COP29. Prioriteta bo operacionalizacija Globalnega cilja za prilagajanje (GGA) z uvedbo kazalnikov za spremljanje implementacije po sektorjih. Nadaljevale se bodo tudi razprave o izgubah in škodi, s poudarkom na skladu, ustanovljenem na COP27, ki državam v razvoju zagotavlja dodatne finančne vire za odzivanje na podnebne izgube in škodo ter dopolnjuje obstoječe vire in iniciative v okviru UNFCCC in Pariškega sporazuma.