Skoči do osrednje vsebine

Državni sekretar Štucin na obisku v Kijevu izrazil podporo Ukrajini

Državni sekretar Marko Štucin se je mudil na obisku v Ukrajini, kjer se je na pogovorih srečal s predstavniki ukrajinske vlade. Ogledal si je tudi posledice agresije v Borodjanki in Moščunu. V Buči je obiskal spominsko obeležje žrtvam ruske agresije.

Državni sekretar se je v Kijevu srečal s podpredsednico vlade za evropsko in evroatlantsko integracijo Ukrajine in ministrico za pravosodje Olgo Stefanišino. Govorila sta o evro-atlantski perspektivi Ukrajine. Državni sekretar Štucin je izrazil podporo Ukrajini in ponudil pomoč Slovenije pri izvajanju potrebnih reform na poti do članstva v EU. »Za pospešitev pristopnega procesa ter večjo učinkovitost in dinamičnost smo skupaj z Nemčijo predlagali uporabo glasovanja s kvalificirano večino (angleško Qualified majority voting - QMV) za vmesne korake v procesu širitve, kot je odprtje pogajalskih poglavij. Cilj je zmanjšati tveganje prevelike politizacije pristopnih korakov,« je sporočil Štucin. Zagotovil je tudi, da bo Slovenija še naprej po svojih najboljših močeh nudila vso potrebno podporo in pomoč Ukrajini tako v njeni obrambi pred rusko agresijo kot tudi na njeni poti do članstva v EU in Nato. 

Pogovarjala sta se tudi o krepitvi povezovanja akterjev na področju gospodarstva med Slovenijo in Ukrajino ter vključevanja v obnovo Ukrajine, kot na primer izvajanje programa U-LEAD (angleško Local Empowerment, Accountability and Development Programme - U-LEAD with Europe Ukraine), ki omogoča usposabljanje ukrajinskih predstavnikov lokalne in regionalne samouprave prek mentorskih programov. Gre za tritedenske obiske predstavnikov ukrajinskih občin v sedmih partnerskih občinah Slovenije.

Od začetka agresije je Slovenija Ukrajini namenila 14,25 milijona evrov iz sredstev za humanitarno in razvojno pomoč. O nadaljnji pomoči Ukrajini je državni sekretar Štucin govoril tudi z namestnikom ministra za zunanje zadeve Jevgenom Perebinisom. »Slovenija daje velik poudarek humanitarnemu razminiranju. Ker se zavedamo velikih potreb Ukrajine, najbolj minirane države na svetu, smo ukrajinski vladi konec lanskega leta zagotovili dodatnih 1,5 milijona evrov za pomoč pri razminiranju,« je dejal Štucin. Dodal je, da se Slovenija trudi pomagati tudi pri rehabilitaciji žrtev vojne, s psihosocialno pomočjo otrokom in njihovim družinam, pri krepitvi zmogljivosti lokalnih skupnosti in pomagati v zdravstvenem sektorju.

Sogovornika sta potrdila dobre odnose med državama in interes za nadaljnje poglabljanje sodelovanja. Obsodila sta rusko agresijo na Ukrajino in razpravljala o prizadevanjih za pravičen in trajen mir, ki mora temeljiti na Ustanovni listini Združenih narodov in mednarodnem pravu.

Državni sekretar se je srečal še z namestnikom vodje urada predsednika Ukrajine Zelenskega Igorjem Zvovkvo. Govorila sta o aktualnem stanju v Ukrajini, posebej v luči nedavnih ameriških volitev. Zvovkva se je Sloveniji zahvalil za vso podporo, Štucin pa je ponovno zagotovil slovensko pomoč Ukrajini na vseh področjih.

Ob robu obiska se je državni sekretar udeležil še evropskega regionalnega vrha Koalicije za šolske obroke. Na vrhu sta bila prisotna tudi prva dama Ukrajine Olena Zelenska in predsednik vlade Ukrajine Denis Šmihal. Slovenija se je koaliciji pridružila oktobra letos. Štucin je v nagovoru poudaril zavezanost Slovenije globalni prehranski varnosti otrok. Zahvalil se je Ukrajini, zlasti prvi dami Zelenski, za organizacijo dogodka. Izpostavil je vizijo Slovenije za univerzalen dostop do hranljivih šolskih obrokov do leta 2030 ter poudaril pomen programov šolske prehrane v boju proti lakoti otrok. Predstavil je tudi prispevke Slovenije v okviru financiranja projekta Zrno iz Ukrajine in partnerstev s Svetovnim programom za hrano v Keniji in na Madagaskarju, namenjenih krepitvi prehranske varnosti. Štucin je na koncu poudaril potrebo po skupnem ukrepanju in pripravljenost Slovenije za izmenjavo strokovnega znanja in sodelovanje s koalicijskimi partnerji.

Štucin je med drugim obiskal mesti Borodjanka in Moščun, kjer so potekali siloviti spopadi z rusko vojsko, kar je pustilo katastrofalne posledice. Pri obeležju spomina na žrtve ruske agresije se je poklonil padlim s prižigom svečke.