Na konferenci so mednarodni in slovenski strokovnjaki spregovorili o nujnosti obnove narave v mestih, še posebej v času, ko vse bolj občutimo posledice intenzivnih podnebnih sprememb, ter se seznanili z nekaterimi projekti obnove narave v mestih. Udeleženci so med drugim spoznali rešitve ozelenjevanja Gradca, Girone, Budimpešte in drugih evropskih mest, ter razpravljali o možnostih za prenos v naša lokalna okolja. Sposobnost narave, da lahko učinkovito blaži posledice spreminjajočega se podnebja, je še posebej pomembna v urbanem okolju, kjer živi večina prebivalstva.

Osrednji gostje konference, ki je potekala v prostorih Fakultete za družbene vede v Ljubljani, so bili Lilli Lička, krajinska arhitektka in vodja Inštituta za krajinsko arhitekturo na Univerzi BOKU na Dunaju, Cecil Konijnendijk, eden najbolj prepoznavnih strokovnjakov s področja urbanega gozdarstva ter eden od vodij Inštituta za na naravi temelječe rešitve (angleško Nature Based Solutions Institute), Martí Franch Batllori, krajinski arhitekt, ustanovitelj in direktor podjetja EMF landscape architecture – interdisciplinarnega biroja na področju urbanega in okoljskega oblikovanja, Ferenc Szigeti, geograf in urbanist z bogatimi izkušnjami pri vodenju, razvoju in spodbujanju projektov prenosa znanja po vsej Evropi na področju obnove mest, varstva okolja, sonaravnih rešitev, prilagajanja podnebnim spremembam, kulturne dediščine in socialnih inovacij, in Tom Stoisser, krajinski arhitekt, zaposlen kot svetovalec na oddelku za zelene površine in vode na Mestni občini Gradec.

Minister za naravne vire in prostor Jože Novak je v uvodnem nagovoru poudaril pomembno vlogo prostorskega in urbanističnega načrtovanja, ki teži k usklajeni, premišljeni in racionalni rabi prostora, tudi v luči zmanjševanja posledic podnebnih sprememb in posledic, ki se kažejo v ekstremnih vremenskih pojavih - poplavah in sušah.

V popoldanskem delu dogodka je sledila še okrogla miza z naslovom Poti do ozelenjevanja slovenskih naselij. V razpravi je sodelovala tudi dr. Nataša Bratina, generalna direktorica Direktorata za prostor in graditev.

Ministrov nagovor v nadaljevanju objavljamo v celoti (velja govorjena beseda).

»Spoštovani strokovnjaki in gostje.

Odzivanje na podnebne spremembe in povečevanje odpornosti naselij sta v jedru sodobnega prostorskega načrtovanja. Kakovostne in dostopne zelene površine so zelo pomembne za izboljšanje kakovosti bivanja v mestih. Ozelenjevanje mest prav tako prispeva k blaženju in prilagajanju naselij na vplive podnebnih sprememb.

Vse pogosteje nesreče pri nas in v naši okolici nas opominjajo, da so spremembe podnebja že tu. V Sloveniji se soočamo z daljšimi sušnimi obdobji, pomanjkanjem pitne vode in z vse pogostejšimi in večjimi požari – tudi na območjih, kjer jih v preteklosti nismo bili vajeni. Soočamo se s katastrofalnimi poplavami, katerih škoda se meri v milijardah evrov. Predvsem v mestih pa se soočamo z veliko vročino kot posledico toplotnih otokov. V prihodnosti bo pogostost vremenskih ujm po vsej verjetnosti še naraščala. Ti dogodki vplivajo na varnost prebivalcev ter njihovo kakovost bivanja, pa tudi na gospodarstvo.

Pri soočenju s podnebnimi spremembami ima prostorsko načrtovanje izjemno pomembno vlogo, saj stremi k usklajeni, premišljeni in racionalni rabi prostora.

Pri odpravljanju posledic poplav imata prostorsko in urbanistično načrtovanje v sodelovanju z drugimi strokami veliko nalogo. To moramo storiti s spodbujanjem sonaravnega urejanja vodotokov. Poselitev moramo umakniti od strug! Za uspešno prilagoditev na spremenjene razmere, potrebujemo v naseljih čim več zelenih in prepustnih površin, ki so sposobne zadržati vodo, da tam lahko ponika. Vsaj deloma lahko vpliv posledic klimatskih sprememb omilimo z zmanjševanjem obsega pozidanih zemljišč ter se nanje prilagodimo s povečevanjem deleža in površin prepustnih tal v naseljih.

S premišljenim urbanističnim načrtovanjem moramo nasloviti problematiko vročine in toplotnih otokov v mestih, izboljšati ohlajanje in osveževanje mest. Vse to lahko storimo z izboljšano prevetrenostjo naselij, kakovostno prenovo javnih in zelenih površin, povečevanjem drevesnega zastora v mestih, uvajanjem vodnih elementov ter povečevanjem zelenih površin. Trajnostni ukrepi na področju mobilnosti lahko prispevajo tudi k izboljšanju kakovosti zraka, kar je predvsem v mestih pereč problem.

Ministrstvo zato poleg ukrepov na področju poplavne obnove in urejanja vodotokov podpira urbano prenovo ter prilagajanje urbanega okolja na podnebne spremembe in povečevanje odpornosti naselij. Ob tem naj omenim, da smo v tekočem obdobju evropske kohezijske politike 2021–2027 zagotovili 60 milijonov EU sredstev za potrebe projektov zelene infrastrukture v mestih. Tako se z mehanizmoma celostnih teritorialnih naložb in dogovorom za razvoj regij podpira ukrepe za prenovo in oživljanje praznih ter nezadostno izkoriščenih stavb v javnem interesu, prenovo kulturne dediščine v mestih, prenovo in vzpostavitev novih javnih prostorov ter ukrepe za ozelenjevanje mest z zagotavljanjem nove ali izboljšanjem obstoječe zelene infrastrukture. S tem prednostno zasledujemo cilj zmanjšanja poseganj na nova zemljišča, hkrati pa spodbujamo izkoriščanje notranjih potencialov mestnih območij.

Na ministrstvu ob veliki podpori strokovne in zainteresirane javnosti nastajajo predpisi (v obliki zakonov, uredb, pravilnikov in tehničnih smernic), programski dokumenti (strategije, programi, akcijski dokumenti), kot tudi smernice, priporočila in tudi finančne spodbude, ki spadajo med tako imenovane »mehke pristope«. Na primer, preprečevanje pretiranega zgoščanja urbane strukture z doseganjem ali ohranjanjem vsaj 40-odstotnega deleža javnih in odprtih zelenih površin v ureditvenem območju naselja, je eden od pomembnejših ciljev Strategije prostorskega razvoja Slovenije 2050.

Dovolite mi, da zaključim z nadaljevanjem uvodne misli. Letošnje aktivnosti in dogodki Meseca prostora potekajo pod skupnim sloganom »Podnebje se spreminja, načrtujmo prihodnost, ukrepajmo zdaj«. S tem še enkrat več poudarjamo, da so podnebne spremembe že tu, da je ukrepanje nujno. Nujno je povečanje odpornosti prostora.

Prepričan sem, da prostorsko načrtovanje in prostorski načrtovalci posedujemo znanja in orodja, s katerimi lahko povečamo odpornost prostora in naselij ter da tudi zmoremo blažiti podnebne spremembe. Z boljšo organizacijo prostora ter racionalnejšo rabo tega omejenega vira prispevamo k blaženju podnebnih sprememb, obračanju prepoznanih negativnih trendov v pozitivne in povečevanju kakovosti bivanja.

V pričakovanju dobrih prispevkov in konstruktivnih razprav vsem skupaj želim uspešen dan.«