Mednarodna raziskava računalniške in informacijske pismenosti ICILS (angleško International Computer and Information Literacy Study), ki poteka pod okriljem Mednarodnega združenja za vrednotenje izobraževalnih dosežkov IEA (angleško, International Association for the Evaluation of Educational Achievement) že tretjič v obdobju 10-ih let prinaša primerjalne podatke o računalniški in informacijski pismenosti osmošolcev in osmošolk. Slovenija je v raziskavi sodelovala drugič. Raziskava računalniško pismenost razume kot sposobnost posameznika, da uporablja računalnik za raziskovanje, ustvarjanje in sporazumevanje, da lahko učinkovito sodeluje doma, v šoli, na delovnem mestu in v družbi. S posebnim modulom so bili v raziskavi merjeni tudi dosežki učencev in učenk iz računalniškega mišljenja, ki se nanaša na sposobnost posameznika, da prepozna vidike problemov iz resničnega sveta, da razvije ter vrednoti algoritemske rešitve teh problemov, ki so primerni za računalniško obravnavo.

Posebna vrednost vseh velikih mednarodnih raziskav ugotavljanja dosežkov učencev je, da omogočajo primerljivost med državami in ugotavljanje sprememb dosežkov v času (trende dosežkov). Tovrstne preglede potrebujemo kot del sistema ugotavljanja in zagotavljanja kakovosti v izobraževanju in posledično za strateško razvojno načrtovanje politik.

Raziskavo že od začetka njenega obstoja na mednarodni ravni soustvarja Pedagoški inštitut in jo nato v Sloveniji tudi izvede. Nacionalna koordinatorka raziskave je dr. Eva M. Klemenčič. Na mednarodni ravni se je raziskava izvajala v letih 2013, 2018 in 2023. Slovenija je sodelovala v ciklih 2013 in 2023. 

Raziskava je pomembna, ker izvede neodvisno evalvacijo računalniške in informacijske pismenosti ter računalniškega mišljenja (znanj in veščin), ki bi sicer nacionalno ostale neovrednotene.

Osnovni namen raziskave ICILS je preverjanje računalniške in informacijske pismenosti učencev in učenk 8. razredov, s posebnim modulom pa je raziskava preverjala tudi računalniško mišljenje. ICILS je prva in edina mednarodna raziskava, ki meri prav računalniško in informacijsko pismenost, in ne uporablja računalnika zgolj za merjenje drugih pismenosti. Raziskava poroča o dosežkih učencev, ki naloge rešujejo v avtentičnem okolju z uporabo računalnikov. Da bi bilo mogoče razumeti razlike v računalniški in informacijski pismenosti ter računalniškem mišljenju in jih mednarodno primerjati, raziskava zbira tudi podatke o širših šolskih in zunajšolskih kontekstih, v katerih se pogosto razvijajo tovrstna znanja in veščine.

V raziskavi je sodelovalo 34 držav oz. izobraževalnih sistemov ter 1 referenčna udeleženka (Severno Porenje Vestfalija). V Sloveniji je v raziskavi sodeloval reprezentativni vzorec: 169 osnovnih šol s 170 oddelki. Skupno je bilo udeleženih 3.318 osmošolcev in osmošolk, 2.337 učiteljev in učiteljic, ki poučujejo v 8. razredih, 161 ravnateljev in ravnateljic osnovnih šol in 168 IKT koordinatorjev in koordinatoric na šolah.

Rezultati raziskave za Slovenijo kažejo padec dosežkov osmošolcev in osmošolk v obdobju 2013 do 2023 na področju računalniške in informacijske pismenosti. To sicer velja tudi za večino drugih držav, ki so sodelovale v ciklu 2013 in 2023.

Učenci in učenke iz Slovenije so pri računalniški in informacijski pismenosti leta 2023 v povprečju dosegli 485 točk, njihovi dosežki pa so statistično značilno primerljivi z dosežki njihovih vrstnikov iz Hrvaške. Obe državi sta na mednarodni lestvici dosežkov tik nad mednarodnim povprečjem. Leta 2013 so učenci iz Slovenije dosegli 511 točk.

V letu 2023 so bile pri računalniški in informacijski pismenosti od Slovenije uspešnejše naslednje evropske države: Češka republika, Danska, Belgija (flamski del), Portugalska, Latvija, Finska, Avstrija, Madžarska, Švedska, Norveška (9. razred), Nemčija, Slovaška republika, Francija, Španija, Luksemburg in Italija.

EU si je zadala cilj, po katerem bi moral biti delež osmošolcev z nizkimi dosežki pri digitalnih znanjih in veščinah do leta 2030 manjši od 15 odstotkov. Doseganje zastavljenega cilja spremlja z rezultati raziskave ICILS, pri čemer so učenci in učenke z nizkimi dosežki tisti, ki ne dosegajo 2. zahtevnostne ravni pri računalniški in informacijski pismenosti. V ICILS 2023 nobena od sodelujočih držav oz. izobraževalnih sistemov iz EU ni dosegla te ciljne vrednosti. Učencev z nizkimi dosežki je v Sloveniji 51 odstotkov. Delež učencev, ki dosegajo 2. zahtevnostno raven, se je v Sloveniji, primerjaje z letom 2013, zmanjšal za skoraj 15 odstotnih točk.

Učenci iz Slovenije so pri računalniškem mišljenju ICILS 2023 v povprečju dosegli 448 točk, kar je pod mednarodnim povprečjem.

Tako za Slovenijo kot za druge države je raziskava kot pomembno povezane z dosežki prepoznala različne dejavnike:

• socialno-ekonomski status (izobrazba in poklic staršev, število knjig doma),
• dostop do računalnika doma za šolsko delo (v prid tem, ki jim je vedno na voljo),
• v večini držav tudi spol in
• izkušnje z uporabo računalnika.

Slovenije je edina od sodelujočih držav, kjer se dosežki učencev in učenk, ki so imeli 5 ali več let izkušenj uporabe računalnika niso razlikovali od tistih, ki so imeli manj kot 5 let izkušenj z rabo računalnika.  

Skoraj v vseh državah (vključno s Slovenijo) so dekleta dosegla višji dosežek pri računalniški in informacijski pismenosti od fantov (v Sloveniji dekleta 497 točk in fantje 471 točk). V obdobju med letoma 2013 in 2023 se razkorak med spoloma ni bistveno spremenil.

Razlik med spoloma pri računalniškem mišljenju v večini držav, vključno s Slovenijo, ni, v mednarodnem povprečju pa so nekoliko uspešnejši fantje. 

V Sloveniji je, v primerjavi z mednarodnim povprečjem, manj osmošolcev in osmošolk, ki računalnike uporabljajo v šoli ali izven nje za šolsko delo vsak dan. Obenem je delež slovenskih osmošolk in osmošolcev, ki izven šole vse dni v tednu uporabljajo računalnik za druge namene, višji od mednarodnega povprečja. Po poročanju učenk in učencev, slovenski starši manj kot starši v drugih državah omejujejo njihovo uporabo zaslonov - delež učenk in učencev v Sloveniji, ki so poročali, da za uporabo zaslonov na šolske dni ter za vikende in praznike sploh nimajo omejitev s strani staršev, je pod mednarodnim povprečjem.

Slovenski ravnatelji odgovarjajo, da so šole relativno dobro opremljene z IKT opremo, tudi učitelji poročajo, da so zadovoljni s tehnično podporo, dostopom do digitalnih učnih virov (npr. programska oprema, aplikacije), vendar pa je po poročanju učenk in učencev uporaba IKT pri pouku podpovprečna pri vseh predmetnih področjih. Tudi odgovori učenk in učencev kažejo, da so se precej znanj in veščin digitalne pismenosti naučili izven šole.

Poudariti je tudi treba, da so razlike v dosežkih računalniške in informacijske pismenosti ter računalniškega mišljenja med slovenskimi šolami precej manjše od razlik v dosežkih med učenci in učenkami znotraj šol oz. oddelkov. 

Na tiskovni konferenci ob prvi objavi mednarodnih rezultatov je nacionalna koordinatorka raziskave s Pedagoškega inštituta dr. Eva M. Klemenčič izpostavila: »Dosežki računalniške in informacijske pismenosti (RI pismenosti) ter računalniškega mišljenja (RM) so slabi. Pri RI pismenosti beležimo padec v dosežkih, pri RM, kar smo v Sloveniji preverjali prvič, so pa dosežki precej pod mednarodnim povprečjem. Sicer tudi za Evropo rezultati niso spodbudni, prinašajo veliko izzivov, a imamo v Sloveniji na tem področju še kakšen izziv več. Za šolski sistem je vsekakor dobro, da so razlike med šolami izjemno majhne, a bi bilo še bolje imeti majhne razlike takrat, ko dosežki niso tako nizko.«

Minister za vzgojo in izobraževanje napovedal ukrepe za izboljšanje informacijske in računalniške pismenosti

Minister za vzgojo in izobraževanje dr. Vinko Logaj je ob razgrnitvi rezultatov že napovedal ukrepe za izboljšanje stanja na področju računalniške in informacijske pismenosti, saj si, kot je poudaril, ni moč predstavljati sodobnega izobraževalnega sistema, ki ne bi stremel k zagotavljanju temeljnih digitalnih kompetenc vsem vključenim v izobraževanje.  

»Rezultati nudijo priložnost za poglobitev v nadaljnje raziskovanje, da bi natančneje razumeli morebitne povezanosti, vzroke in razlage in na podlagi teh tudi ustrezno ukrepali,« je dejal minister Logaj in med drugim omenil prihajajočo prenovo učnih načrtov, kjer bo poudarek na pristopih, ki bodo učence spodbudili k razvoju veščin za reševanje kompleksnejših problemov.

»V prenovi učnih načrtov, ki je v teku, so načrtovani konkretni cilji s področja digitalnih kompetenc, ki naj bi bili umeščeni v vse predmete. Poleg tega bodo prenovljena tudi didaktična priporočila in učni načrti s področja računalništva in informatike, ki se niso spremenili že dve desetletji. To hkrati pomeni, da je potrebno za uvajanje prenovljenih učnih načrtov najprej navdušiti in usposobiti ravnatelje in učitelje. Lahko povem, da že tečejo priprave za programe usposabljanja učiteljev in ravnateljev za uvajanje teh prenovljenih učnih načrtov,« je še sklenil minister Logaj in dodal, da bodo našteti ukrepi in aktivnosti zagotovo pripomogli k boljšim rezultatom v prihodnosti.

Povezava na celotno Nacionalno poročilo Mednarodne študije o računalniški in informacijski pismenosti ICILS 2023.